Aman عَمّان | |
---|---|
Mesto | |
Aman, iz desne na levo in od zgoraj navzdol: Abdali Project dominira nad Amanom, Herkulov tempelj na Citadeli, mošeja kralja Abdulaha I. in drog z zastavo Raghadan, most Abdoun, palača Omajadov, postaja osmanske Hedžaške železnice in rimsko gledališče. | |
Vzdevek: | |
Koordinati: 31°56′59″N 35°55′58″E / 31.94972°N 35.93278°E | |
Država | Jordanija |
Pokrajina | Aman governorate |
Ustanovljen | 7250 pr. n. št. |
Občina | 1909 |
Upravljanje | |
• Župan | Yousef Shawarbeh[3][4] |
Površina | |
• Mesto | 1.680 km2 |
Nadm. višina | 700 m |
Najvišja | 1.100 m |
Prebivalstvo (31. december 2016) | |
• Mesto | 4.007.526 |
• Gostota | 2.400 preb./km2 |
• Urbano | 351.169 |
Demonim | Amani |
Časovni pas | UTC+2 (CET) |
• Poletni | +3 |
Omrežna skupina | +962(6) |
Spletna stran | Greater Amman Municipality |
Aman (arabsko: عَمّان ʻammān izgovorjeno [ʕamːaːn]) je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.[5] Aman leži v severni osrednji Jordaniji in je upravno središče guvernata Aman. Mesto ima 4.007.526 prebivalcev in površino 1680 kvadratnih kilometrov. Danes velja, da Aman spada med najbolj moderna arabska mesta. Je glavna turistična destinacija v regiji, zlasti med arabskimi in evropskimi turisti.[6]
Najstarejši dokazi o naselitvi v Amanu so bili najdeni na neolitskem najdišču 'Ain Ghazal, kjer so odkrili kipe iz časa ok. 7250 pred našim štetjem - kipi spadajo med najstarejše upodobitve človeka. V času železne dobe je bilo mesto znano kot Ammon, središče kraljestva Amonitov. V grškem in rimskem obdobju so ga imenovali Filadelfija, dokončno pa so ga v islamskem obdobju preimenovali v Amman. Večji del srednjeveškega in post-srednjeveškega obdobja je bila lokacija opuščena. Sodobni Aman pa začne nastajati v poznem 19. stoletju, ko so ga v okviru Osmanskega cesarstva leta 1867 poselili čerkeški priseljenci. Prvi občinski svet je bil ustanovljen leta 1909. Aman je hitro zrastel zlasti po tem, ko je bila leta 1921 imenovan za prestolnico Transjordanije in po več zaporednih valovih beguncev: Palestinci v letih 1948 in 1967, Iračani v letih 1990 in 2003 in Sirci od leta 2011. Sprva je bil zgrajen na sedmih gričih, zdaj pa se razprostira na 19 gričih, ki združujejo 27 okrožij [7], ki jih upravlja občina Veliki Aman na čelu z županom (2018 je to Yousef Shawarbeh). Območja Amana se imenujejo po hribih (jabal) ali po dolinah (wadi), na primer Jabal Lweibdeh in Wadi Abdoun. Vzhodni Aman je pretežno poln zgodovinskih krajev, ki pogosto gostijo kulturne dejavnosti, medtem ko je Zahodni Aman modernejši in služi kot gospodarsko središče mesta.[8]
Leta 2014 je v Aman prispelo približno dva milijona obiskovalcev in tako postalo 93. najbolj obiskano mesto na svetu in 5. najbolj obiskano arabsko mesto.[9] Aman ima razmeroma hitro rastoče gospodarstvo in je uvrščen med Beta - na svetovnem indeksu mest.[10] Poleg tega so ga razglasili za eno najboljših mest na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki glede na gospodarske, delovne, okoljske in socio-kulturne dejavnike. Mesto je med najbolj priljubljenimi lokacijami v arabskem svetu za multinacionalne družbe, da ustanovijo svoje regionalne pisarne, poleg Dohe in le za Dubajem. Pričakuje se, da bodo v naslednjih 10 letih ta tri mesta zajela največji delež dejavnosti večnacionalnih družb v regiji.[11]