Back Angel-Saksers AF Angelsachsen ALS أنجلوسكسونيون Arabic انجلو ساكسون ARZ Anglosaxones AST Anqlo-sakslar AZ آنقلوساکسون AZB Англасаксы BE Англосаксонци Bulgarian অ্যাংলো-স্যাক্সন Bengali/Bangla
Anglosasi so bili kulturna skupina, ki je v zgodnjem srednjem veku poseljevala večji del današnje Anglije in je govorila staro angleščino. Svoj izvor so izsledili pri germanskih naseljencih, ki so na otok Velika Britanija prišli iz celinske Evrope v 5. stoletju. Čeprav podrobnosti niso jasne, se je njihova kulturna identiteta razvila iz interakcije teh naseljencev s prej obstoječo romansko-britsko kulturo. Sčasoma se je večina prebivalcev današnje južne, osrednje, severne in vzhodne Anglije opredelila za Anglosase in govorila staro angleščino. Danska in normanska invazija sta kasneje močno spremenila situacijo, vendar sta njuna jezikovna in politična struktura neposredni predhodnik srednjeveškega kraljestva Anglije in srednjeangleškega jezika. Čeprav moderni angleški jezik stari angleščini dolguje nekaj manj kot 26 % svojih besed, to vključuje veliko večino besed, ki se uporabljajo v vsakdanjem govoru.[1]
Zgodovinsko gledano anglosaško obdobje označuje obdobje v Britaniji med približno letoma 450 in 1066, po njihovi začetni naselitvi in vse do normanskega osvajanja.[2]
Zgodovina Anglosasov je zgodovina kulturne identitete. Razvila se je iz različnih skupin v povezavi s sprejetjem krščanstva med ljudmi in je bilo sestavni del ustanovitve različnih kraljestev. Ogroženi zaradi razširjenih invazij danskih Vikingov in vojaške okupacije vzhodne Anglije je bila ta identiteta ponovno vzpostavljena; prevladoval je vse do normanskega osvajanja.[3] Anglosaško materialno kulturo je še vedno mogoče opaziti v arhitekturi, slogih oblačenja, iluminiranih besedilih, kovinskih izdelkih in drugi umetnosti. Za simbolično naravo teh kulturnih simbolov so močni elementi plemenskih in gosposkih vezi. Elita se je razglasila za kralje, ki so razvili burhe (utrdbe in utrjene naselbine) ter identificirali svoje vloge in ljudstva v biblijskih terminih. Predvsem, kot je ugotovila arheologinja Helena Hamerow, so »lokalne in razširjene sorodstvene skupine ostale ... bistvena proizvodna enota v celotnem anglosaškem obdobju». Učinki ostajajo, saj je študija iz leta 2015 pokazala genetsko zasnovo Britancev današnje populacije kaže delitve plemenskih političnih enot zgodnjega anglosaksonskega obdobja.[4]
Izraz Anglosaški se je začel uporabljati v 8. stoletju (v latinščini in na celini) za razlikovanje germansko govorečih skupin v Britaniji od tistih na celini (Stara Saška in Anglija v severni Nemčiji).[5][a] Leta 2003 je Catherine Hills povzela stališča številnih sodobnih učenjakov v svoji ugotovitvi, da sta bila odnos do Anglosasov in s tem interpretacija njihove kulture in zgodovine »bolj odvisna od sodobne politične in verske teologije kot od vseh vrst dokazov«.[6]
- ↑ Williams, Joseph M. (1986). Origins of the English Language: A Social and Linguistic History. Simon and Schuster. ISBN 978-0-02-934470-5.
- ↑ Higham et al. 2013.
- ↑ Higham & Ryan 2013, str. ;7–19.
- ↑ Sarah Knapton (18. marec 2015). »Britons still live in Anglo-Saxon tribal kingdoms, Oxford University finds«. Daily Telegraph. Arhivirano iz spletišča dne 10. januarja 2022. Pridobljeno 19. marca 2015.
- ↑ Higham & Ryan 2013, str. 7.
- ↑ Hills 2003, str. 21.
Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}} ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).