Anunaki so skupina božanstev v mitologiji starodavnih Sumercev, Akadcev, Asircev in Babiloncev.[1] Število Anunakov in njihove vloge so neskladne in pogosto kontradiktorne. V najstarejših sumerskih besedilih iz po-akadskega obdobja so bili Anunaki najmočnejša božanstva v panteonu in potomci Anuja in Ki, boga neba in boginje zemlje. Njihova glavna vloga je bila odločanje o usodi Sumercev.
V pesnitvi Inanin spust v podzemlje so Anunaki opisani kot sedem sodnikov, ki sedijo v podzemlju pred prestolom boginje Ereškigal. Kasnejša akadska besedila, na primer Ep o Gilgamešu, jih opisujejo enako. V starobabilonskem obdobju so za Anunake verjeli, da so htonična božanstva podzemlja, medtem ko so bogove v nebesih imenovali Igigi. Hetiti so imeli Anunake za najstarejšo generacijo bogov, ki so jih mlajši bogovi strmoglavili in vrgli v podzemlje.