Apolon

Apolon
Bog prerokb, zdravljenja, lokostrelstva, glasbe in umetnosti, sončne svetlobe, znanja, čred in čred ter zaščite mladih
Apolon Belvederski, c. 120–140
Prebivališče	Olimp
Simbol	lira, laurelov venec, piton, krokar, labod, lok in puščice
Osebne informacije
Starši	Zevs in Leto
Sorojenci	Artemida, Aeacus, Angelos, Afrodita, Ares, Atena, Dioniz, Eileithyia, Enjo, Eris, Ersa, Heba, Helena, Hefajst, Heraklej, Hermes, Minos, Pandia, Perzefona, Perzej, Radamantis, Gracije, Hore, Lite, Muze, Mojre
Otroci	Asklepij, Aristej itd.

Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe. V grški mitologiji je Zevsov in Letin sin ter brat dvojček Artemide, boginje lova in Lune.

Apolon je eno od olimpskih božanstev v klasični grški in rimski religiji ter grški in rimski mitologiji. Nacionalna božanskost Grkov je bil Apolon prepoznan kot bog lokostrelstva, glasbe in plesa, resnice in prerokb, zdravljenja in bolezni, sonca in svetlobe, poezije in še več. Bil je eden najpomembnejših in zapletenih grških bogov. Kot najlepši bog in ideal kurosa (ephebe ali golobrada, atletska mladost) Apolon velja za najbolj grškega izmed vseh bogov. Apolon je v etruščanski mitologiji pod grškim vplivom znan kot Apulu.^[1]

Kot zavetnik Delfov (Apolon Pitij) je Apolon ustni bog - preroško božanstvo Delfskega preročišča. Apolon je bog, ki si pomaga in odganja zlo; različni vzdevki ga imenujejo 'odvračevalec zla'. Delfski Apolon je zavetnik pomorščakov, tujcev in zaščitnik ubežnikov in beguncev.

Medicina in zdravljenje sta povezana z Apolonom, bodisi prek samega boga bodisi prek njegovega sina Asklepija. Apolon je ljudi osvobajal epidemij, hkrati pa je tudi bog, ki bi lahko s svojimi puščicami prinesel slabo zdravje in smrtonosno kugo. Za izum lokostrelstva je zaslužen Apolon in njegova sestra Artemida. Apolona po navadi opisujejo kot nosilca zlatega loka in tulca iz srebrnih puščic. Apolonova sposobnost, da mladostnik raste, je ena izmed najbolje izpričanih vidikov njegovega panhelenskega kultnega lika. Kot zaščitnik mladih (kourotrophos) se Apolon ukvarja z zdravjem in izobraževanjem otrok. Vodil je njihov prehod v odraslo dobo. Dolge lase, ki so bili privilegij fantov, so ob polnoletnosti (ephebeia) postrigli in posvetili Apolonu.

Apolon je pomembno pastirsko božanstvo in je bil pokrovitelj pastirjev. Njegova glavna naloga je bila zaščita čred, jat in pridelkov pred boleznimi, škodljivci in plenilci. Po drugi strani pa je Apolon spodbujal tudi ustanavljanje novih mest in ustanavljanje civilne ustave. Povezan je z gospodovanjem nad kolonisti. Bil je dajalec zakonov in pred določanjem zakonov v mestu so se posvetovali z njegovimi prerokbami.

Kot bog mousike - glasbe - Apolon vodi vso glasbo, pesmi, ples in poezijo. Je izumitelj godalne glasbe in pogost spremljevalec muz, ki deluje kot njihov zborovodja pri praznovanjih. Lira je pogost Apolonov atribut. V helenističnih časih, zlasti v 5. stoletju pred našim štetjem, se je kot Apolon Helios med Grki poistovetil s Helijem, poosebljenjem sonca.^[2] V latinskih besedilih pa Apolon in Sol med klasičnimi latinskimi pesniki niso obstajali do 1. stoletja n. št.^[3] Apolon in Helij / Sol sta ostala v literarnih in mitoloških besedilih ločeni bitji do 5. st. n. št.

1. ↑ Krauskopf, I. 2006. "The Grave and Beyond." The Religion of the Etruscans. edited by N. de Grummond and E. Simon. Austin: University of Texas Press. p. vii, p. 73-75.
2. ↑ Za ikonografijo tipa Alexander – Helios glej H. Hoffmann, 1963. "Helios", in Journal of the American Research Center in Egypt 2, pp. 117–23; cf. Yalouris 1980, no. 42.
3. ↑ Joseph Fontenrose, "Apollo and Sol in the Latin poets of the first century BC", Transactions of the American Philological Association 30 (1939), pp 439–55; "Apollo and the Sun-God in Ovid", American Journal of Philology 61 (1940) pp 429–44; and "Apollo and Sol in the Oaths of Aeneas and Latinus" Classical Philology 38.2 (April 1943), pp. 137–138.