Argon

Argon, ₁₈Ar

Argon
Izgovarjava	IPA: [aɾˈgoːn] IPA: [ˈaːɾgɔn]
Videz	brezbarven plin, v električnem polju zažari v lila/vijoletni barvi
Standardna atomska teža Ar, std(Ar)	[39,792; 39,963] običajno: 39,95[1]
Argon v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Ne ↑ Ar ↓ Kr klor ← argon → kalij
Vrstno število (Z)	18
Skupina	skupina 18 (žlahtni plini)
Perioda	perioda 3
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Ne] 3s2 3p6
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 8
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	plin
Tališče	−189,34 °C
Vrelišče	−185,848 °C
Gostota (pri STP)	1,784 g/L
v tekočem stanju (pri TV)	1,3954 g/cm3
Trojna točka	−189,3442 °C, 68,89 kPa[2]
Kritična točka	−122,463 °C, 4,863 MPa[2]
Talilna toplota	1,18 kJ/mol
Izparilna toplota	6,53 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	20.85[3] J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) −226,2 −220,2 −212,2 −202,2 −186,2
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: no data
Ionizacijske energije	1.: 1520,6 kJ/mol 2.: 2665,8 kJ/mol 3.: 3931 kJ/mol (več)
Kovalentni polmer	106±10 pm
Van der Waalsov polmer	188 pm
Spektralne črte argona
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck)
Hitrost zvoka	323 m/s (gas, at 27 °C)
Toplotna prevodnost	17.72×10−3  W/(m⋅K)
Magnetna ureditev	diamagnetik[4]
Magnetna susceptibilnost	−19,6·10−6 cm3/mol[5]
Številka CAS	7440-37-1
Zgodovina
Odkritje in prva izolacija	Lord Rayleigh in William Ramsay (1894)
Najpomembnejši izotopi argona
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 36Ar 0,334% stabilen 37Ar sint. 35 d ε 37Cl 38Ar 0,063% stabilen 39Ar trace 269 y β− 39K 40Ar 99,604% stabilen 41Ar sint. 109,34 min β− 41K 42Ar sint. 32,9 y β− 42K
Vsebnost 36 Ar in 38 Ar je v naravnih vzorcih lahko do 2,07% ozirom 4,3%. Preostanek je 40 Ar, katerega vsebnost je ustrezno nizka, tja do 93,6%.
Kategorija: Argon prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18. Ta tretji žlahtni plin v osmi periodi sestavlja približno 1 % Zemljinega ozračja.

1. ↑ »IUPAC Periodic Table of the Elements and Isotopes«. King's Center for Visualization in Science. IUPAC, King's Center for Visualization in Science. Pridobljeno 8. oktobra 2019.
2. ↑ ^{2,0 2,1} Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.121. ISBN 1439855110.
3. ↑ Shuen-Chen Hwang, Robert D. Lein, Daniel A. Morgan (2005). "Noble Gases". Kirk Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. pp. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01.
4. ↑ Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
5. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.