Arheje Fosilni razpon: 3,5–0 Ga paleoarhaik ali mogoče eoarhaik – danes | ||
---|---|---|
Thermococcus gammatolerans, na radioaktivno sevanje odporna arheja
| ||
Znanstvena klasifikacija | ||
| ||
Podkraljestva | ||
| ||
Sinonimi | ||
|
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov. V sistem živih bitij jih težko uvrstimo, saj so po nekaterih značilnostih podobne bakterijam, po drugih pa evkariontom. Arheje so pod imenom Archebacteria prvotno prištevali k bakterijam, vendar so raziskave v zadnjih desetletjih pokazale, da so arheje posebna skupina organizmov, ki se razlikujejo tako od bakterij kot od evkariontov.
Po obliki in velikosti so v splošnem podobne bakterijam. Navkljub temu so po nekaterih presnovnih poteh ter izražanju genov bolj podobne evkariontom.[3] Kemična sestava arhej je v mnogih pogledih posebna, saj so na primer v fosfolipidih prisotne etrske vezi, medtem ko so pri ostalih organizmih prisotni fosfolipidi z estrsko vezjo.[4] Presnova arhej je zelo raznolika, kot vir energije izrabljajo anorganske in organske snovi ter sončno svetlobo; fotosintetske arheje do sedaj sicer niso bile odkrite. Razmnožujejo se nespolno.
Prve odkrite arheje so bili ekstremofili, ki bivajo v okoljih s skrajnimi razmerami, kot so termalni vrelci in slana jezera, vendar je pozneje postalo jasno, da večina arhej biva v okoljih z zmernimi razmerami, kot so oceani, prst, močvirja in celo prebavni trakt nekaterih živali, vključno s človekom.[5] V ekosistemih imajo pomembno vlogo, med drugim zaradi kroženja ogljika in dušika.[6][7] Metanogene arheje, ki bivajo tudi v prebavnem traktu prežvekovalcev, kot je domače govedo, so glavni vir atmosferskega metana.[8]
Metanogene arheje so pomembne pri razgrajevanju organskih snovi v čistilnih napravah, metan kot glavno sestavino bioplina pa med drugim uporabljamo za proizvodnjo energije. Odporni encimi, izolirani iz ekstremofilnih arhej, so pomembno prispevali k razvoju živilske industrije ter metode verižne reakcije s polimerazo (PCR).[9]
<ref>
; sklici, poimenovani allers
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).<ref>
; sklici, poimenovani derosa
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).<ref>
; sklici, poimenovani delong
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).<ref>
; sklici, poimenovani schimel
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).<ref>
; sklici, poimenovani cabello
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).<ref>
; sklici, poimenovani UNEP
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).<ref>
; sklici, poimenovani Egorova
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).