Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli. To omogoča določanje lege točk na Zemlji.

Astrometrija je ena najstarejših podpodročij znanosti in je prednica položajne astronomije. Za začetnika astrometrije se šteje Hiparh, ki je leta 129 pr. n. št. izdelal prvi pomembni katalog vidnih zvezd in uvedel lestvico navideznega sija, ki je v osnovi v uporabi še danes. Sodobno astrometrijo je osnoval Friedrich Wilhelm Bessel s svojim delom Osnove astronomije (Fundamenta astronomiae), kjer je navedel srednjo lego 32.222 zvezd, ki jih je opazoval James Bradley med letoma 1750 in 1762.

Ne glede na osnovno funkcijo astrometrije, ki zagotavlja astronomom, da lahko zapisujejo svoja opazovanja v določenem opazovalnem sistemu, predstavlja astrometrija tudi osnovo področij kot so nebesna mehanika, zvezdna dinamika in galaktična astronomija. V opazovalni astronomiji s pomočjo astrometričnih postopkov ugotavljajo naravo teles na podlagi njihovega edinstvenega gibanja. Astrometrija je pomembna pri določevanju časa, saj je univerzalni koordinirani čas (UTC) v osnovi atomski čas, usklajen z vrtenjem Zemlje v smislu točnih opazovanj. Astrometrijo uporabljajo tudi pri izdelavi lestvice kozmičnih razdalj, saj z njo merijo razdalje zvezd v naši Galaksiji in njihove približke s paralakso.