Avtoimunski hepatitis

Avtoimunski hepatitis
Specialnostgastroenterologija
Simptomipogosto brezsimptomno v začetku, lahko utrujenost, bolečine v mišicah, klinični znaki akutnega vnetja jeter[1]
Zapletifibroza, ciroza jeter[2][3]
Zdravilaimunosupresivna zdravila (kortikosteroidi, azatioprin)[2]
Pogostostredka bolezen (v Evropi 15–25 na 100.000)[3]

Avtoimunski hepatitis je redko[3] kronično avtoimunsko vnetje jeter.[2] Vzrok ni znan, gre pa verjetno za kombinacijo okolijskih in genetskih dejavnikov, ki sprožijo z limfociti T posredovan avtoimunski vnetni odziv v jetrih. Organizem tvori avtoprotitelesa, ki napadejo jetrne celice, kar postopoma vodi v vnetje in nekrozo jeter.[3] Začetni simptomi so lahko utrujenost, bolečine v mišicah ter klinični znaki akutnega vnetja jeter (vročina, zlatenica, bolečina v zgornjem desnem delu trebuha). Pogosto bolezen v začetku poteka povsem brezsimptomno, zdravniki pa jo odkrijejo le zaradi povišanih vrednosti testov delovanja jeter.[1] Nezdravljeni avtoimunski hepatitis lahko povzroči fibrozo in cirozo jeter.[2][3] Pri zdravljenju se uporabljajo kortikosteroidi in azatioprin.[2]

  1. 1,0 1,1 Czaja, AJ (Maj 2004). »Autoimmune liver disease«. Current Opinion in Gastroenterology. 20 (3): 231–40. doi:10.1097/00001574-200405000-00007. PMID 15703647.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518202/hepatitis?query=hepatitis&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 12. 2020.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Rihtarsic, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).

Avtoimunski hepatitis

Dodaje.pl - Ogłoszenia lokalne