Avtoimunski hepatitis | |
---|---|
Specialnost | gastroenterologija |
Simptomi | pogosto brezsimptomno v začetku, lahko utrujenost, bolečine v mišicah, klinični znaki akutnega vnetja jeter[1] |
Zapleti | fibroza, ciroza jeter[2][3] |
Zdravila | imunosupresivna zdravila (kortikosteroidi, azatioprin)[2] |
Pogostost | redka bolezen (v Evropi 15–25 na 100.000)[3] |
Avtoimunski hepatitis je redko[3] kronično avtoimunsko vnetje jeter.[2] Vzrok ni znan, gre pa verjetno za kombinacijo okolijskih in genetskih dejavnikov, ki sprožijo z limfociti T posredovan avtoimunski vnetni odziv v jetrih. Organizem tvori avtoprotitelesa, ki napadejo jetrne celice, kar postopoma vodi v vnetje in nekrozo jeter.[3] Začetni simptomi so lahko utrujenost, bolečine v mišicah ter klinični znaki akutnega vnetja jeter (vročina, zlatenica, bolečina v zgornjem desnem delu trebuha). Pogosto bolezen v začetku poteka povsem brezsimptomno, zdravniki pa jo odkrijejo le zaradi povišanih vrednosti testov delovanja jeter.[1] Nezdravljeni avtoimunski hepatitis lahko povzroči fibrozo in cirozo jeter.[2][3] Pri zdravljenju se uporabljajo kortikosteroidi in azatioprin.[2]
<ref>
; sklici, poimenovani Rihtarsic
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).