Bakteriofag

Bakteriofági, ali samo fági (gr. φαγεῖν phagein = žreti), so virusi, ki zajedajo v bakterijah, in so navadno specifični za vrsto ali sev bakterij. Povzročijo lahko lizo bakterije. Temperatni bakteriofag se kot profag vključi v bakterijsko dedno snov in ostane vključen več generacij, dokler se njegova litična aktivnost zaradi kakega dejavnika ne sproži.^[1]

Svoj genetski material, ki je lahko v obliki enoverižne RNK, dvojnoverižne RNK ali dvojnoverižne DNK, v krožni ali linearni razporeditvi, vsebujejo zaprtega v zunanjo beljakovinsko ovojnico.

Bakteriofagi so med najštevilnejšimi in najbolj raznolikimi enotami biosfere.^[2] Razširjeni so na območjih, ki jih naseljujejo gostiteljske bakterije, na primer v prsti in živalskem črevesju. Eden od najgosteje naseljenih virov bakteriofagov in drugih virusov je morska voda, v kateri se nahaja tudi do 9×10⁸ virionov na mililiter;^[3] okoli 70 % morskih bakterij je po oceni okuženih s fagi.^[4] Več kot 90 let se v bivši Sovjetski zvezi in v vzhodni Evropi, pa tudi v Franciji, uporabljajo kot alternativa antibiotikom.^[5] Veljajo za opcijo zdravljenja sevov številnih bakterij, ki so večkratno odporni proti antibiotikom.^[6]

1. ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=bakteriofag^{[mrtva povezava]}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 22. 2. 2012.
2. ↑ McGrath, S.; van Sinderen, D., ur. (2007). Bacteriophage: Genetics and Molecular Biology (1. izd.). Caister Academic Press. ISBN 978-1-904455-14-1.
3. ↑ Wommack, K. E.; Colwell, R. R. (2000). "Virioplankton: Viruses in Aquatic Ecosystems". Microbiology and Molecular Biology Reviews 64 (1): 69–114.
4. ↑ Prescott, L. (1993). Microbiology, Wm. C. Brown Publishers, ISBN 0-697-01372-3
5. ↑ BBC Horizon (1997): The Virus that Cures – Documentary about the history of phage medicine in Russia and the West
6. ↑ BBC article: The drugs don't work - so what will? (8. 4. 2011)