Balkan

Balkan

Geografski zemljevid Balkana
Geografija
Lega	Jugovzhodna Evropa
Najvišja nadm. višina	2.925 m
Uprava
Glej spodaj

Balkan, delno povezano z izrazom Balkanski polotok, je geografsko območje v jugovzhodni Evropi z različnimi geografskimi in zgodovinskimi definicijami.^[1][2][3] Regija je dobila ime po balkanskem gorovju, ki se razteza po vsej Bolgariji.^[4] Balkanski polotok meji na Jadransko morje na severozahodu, Jonsko morje na jugozahodu, Egejsko morje na jugu, Dardanele in Bospor na vzhodu in Črno morje na severovzhodu. Severna meja polotoka je različno opredeljena.^[5] Najvišja točka Balkana je Musala, 2925 m, v gorovju Rila v Bolgariji.

Koncept Balkanskega polotoka je leta 1808 ustvaril nemški geograf August Zeune,^[6] ki je zmotno obravnaval Balkansko gorovje kot prevladujoči gorski sistem jugovzhodne Evrope, ki se razteza od Jadranskega morja do Črnega morja. Izraz Balkanski polotok je bil v 19. stoletju sinonim za Rumelijo, dele Evrope, ki so bili takrat province Osmanskega cesarstva. Imel je geopolitično in ne geografsko opredelitev, ki se je ohranila tudi ob nastanku Kraljevine Jugoslavije v začetku 20. stoletja.

Opredelitev naravnih meja Balkanskega polotoka ne sovpada s tehnično opredelitvijo polotoka; zato sodobni geografi zavračajo idejo o Balkanskem polotoku, medtem ko zgodovinarji običajno razpravljajo o Balkanu kot regiji. Izraz je dobil stigmatiziran in slabšalen pomen, povezan s procesom balkanizacije.^[5][7] Alternativni izraz, ki se uporablja za regijo, je jugovzhodna Evropa.

Meje Balkana so zaradi številnih nasprotujočih si definicij sporne. O obsegu regije ni splošnega dogovora. Izraz po večini definicij v celoti zajema Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Grčijo, Kosovo, Črno goro, Severno Makedonijo, evropski del Turčije, Romunijo, večino Srbije in velik del Hrvaške. Včasih izraz zajema tudi južne dele Slovenije. Italija, kljub temu, da ima po nekaterih definicijah majhen del svojega ozemlja (pokrajino Trst) na polotoku, ni opredeljena kot del regije.

1. ↑ Gray, Colin S.; Sloan, Geoffrey (2014). Geopolitics, Geography and Strategy. Routledge. ISBN 9781135265021. Pridobljeno 10. novembra 2014.
2. ↑ »Balkans«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 13. decembra 2017.
3. ↑ Richard T. Schaefer (2008). Encyclopedia of Race, Ethnicity, and Society. Sage. str. 129. ISBN 978-1-4129-2694-2.
4. ↑ Niktalab, Poopak (2024). Over the Alps: History of Children and Youth Literature in Europe (v perzijščini) (1st izd.). Tehran, Iran: Faradid Publisher. str. 6. ISBN 9786225740457.
5. ↑ ^{5,0 5,1} Alexander Vezenkov (2017). »Entangled Geographies of the Balkans: The Boundaries of the Region and the Limits of the Discipline«. V Roumen Dontchev Daskalov, Tchavdar Marinov (ur.). Entangled Histories of the Balkans – Volume Four: Concepts, Approaches, and (Self-) Representations. Brill. str. 115–256. ISBN 978-90-04-33782-4.
6. ↑ Olga M. Tomic (2006). Balkan Sprachbund Morpho-Syntactic Features. Springer Science & Business Media. str. 35. ISBN 978-1-4020-4488-5.
7. ↑ Robert Bideleux; Ian Jeffries (2007). The Balkans: A Post-Communist History. Routledge. str. 1–3. ISBN 978-1-134-58328-7.