Beril

Beril
Beril: morganit, akvamarin in heliodor
Splošno
Kategorija	VIII Silikati
Kemijska formula	Be3Al2(SiO3)6
Kristalna simetrija	(6/m 2/m 2/m) - dihaksagonalna bipiramida
Osnovna celica	a = 9,21 Å, c = 9,19 Å; Z = 2
Lastnosti
Molekulska masa	537,50
Barva	Zelena, modra, rumena, brezbarvna, rožnata in druge barve
Kristalni habit	Masiven do kristaliničen
Kristalni sistem	Heksagonalni (6/m 2/m 2/m), prostorska skupina P 6/mсc
Razkolnost	Nepopolna na [0001]
Lom	Školjkast
Trdota	7,5–8
Sijaj	Steklast
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren do prosojen
Specifična teža	Povprečno 2,76
Optične lastnosti	Enoosen (-)
Lomni količnik	nω = 1,564–1,595, nε = 1,568–1,602
Dvolomnost	δ = 0,0040–0,0070
Ultravijolična fluorescenca	Brez
Sklici	[1][2]

Beril je mineral, berilijev aluminijev ciklosilikat s kemijsko formulo Be₃Al₂[Si₆O₁₈]. Kristali berila so lahko zelo majhni ali veliki do nekaj metrov. Popolni kristali so relativno redki. Čisti beril je brezbarven, nečistoče pa ga obarvajo, najpogosteje zeleno, modro, rumeno rdeče ali belo. Beril ima školjkast lom, trdoto 7,5-8 in gostoto 2,63-2,80 g/cm³. Ima steklast sijaj in je lahko prozoren do polprozoren. Razkolnost je slaba po osnovnem pinakoidu. Kristali imajo obliko diheksagonalne bipiramide.

Beril je zgrajen iz medsebojno povezanih šestčlenskih obročev [Si₆O₁₈], ki so razporejeni eden nad drugim. Med obroči so kanali, v katere se lahko vrinejo kationi, na primer Na, K, Li, Cs in Ca ali celo molekule vode. Primesi beril značilno obarvajo. Na primerkih iz Brazilije se pojavlja asterizem.

Beril se lahko na več načinov proizvede sintetsko.

1. ↑ Beryl mineral information and data, Mindat
2. ↑ Beryl Webmineral