Berilij

Berilij, 4Be
upright=0,65
Berilij
IzgovarjavaIPA: [bɛˈɾiːli]
Videzbelosiv metaličen
Standardna atomska teža Ar, std(Be)9,0121831(5)[1]
Berilij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


Be

Mg
litijberilijbor
Vrstno število (Z)4
Skupinaskupina 2 (zemljoalkalijske kovine)
Periodaperioda 2
Blok  blok s
Razporeditev elektronov[He] 2s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1287 °C
Vrelišče2469 °C
Gostota (blizu s.t.)1,85 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)1,690 g/cm3
Kritična točka4.932 °C,  MPa (ekstrapolirana)
Talilna toplota12,2 kJ/mol
Izparilna toplota292 kJ/mol
Toplotna kapaciteta16,443 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 1.189 1.335 1.518 1.750 2.054 2.469
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja0,[2] +1,[3] +2 (amfoterni oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,57
Ionizacijske energije
  • 1.: 899,5 kJ/mol
  • 2.: 1757,1 kJ/mol
  • 3.: 14.848,7 kJ/mol
  • (več)
Atomski polmerempirično: 112 pm
Kovalentni polmer96±3 pm
Van der Waalsov polmer153 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte berilija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
Hexagonal close packed kristalna struktura za berilij
Hitrost zvoka tanka palica12.890 m/s (pri r.t.)[4]
Temperaturni raztezek11,3 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost200 W/(m⋅K)
Električna upornost36 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevdiamagnetik
Magnetna susceptibilnost−9,0·10−6 cm3/mol[5]
Youngov modul287 GPa
Strižni modul132 GPa
Stisljivostni modul130 GPa
Poissonovo razmerje0,032
Mohsova trdota5,5
Trdota po Vickersu1670 MPa
Trdota po Brinellu590–1320 MPa
Številka CAS7440-41-7
Zgodovina
OdkritjeLouis Nicolas Vauquelin (1798)
Prva izolacijaFriedrich Wöhler in Antoine Bussy (1828)
Najpomembnejši izotopi berilija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
7Be sled 53,12 d ε 7Li
γ
9Be 100% stabilen
10Be trace 1,39×106 y β 10B
Kategorija Kategorija: Berilij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4. Ta strupeni, dvovalentni element je jekleno sive barve, odporen in lahek, vendar lomljiv. Je zemljoalkalijska kovina, ki jo najbolj uporabljajo za učvrščevanje zlitin (najpomembnejša je berilijev baker).

  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Be(0) has been observed; see »Beryllium(0) Complex Found«. Chemistry Europe. 13. junij 2016.
  3. »Beryllium: Beryllium(I) Hydride compound data« (PDF). bernath.uwaterloo.ca. Pridobljeno 10. decembra 2007.
  4. Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 14.48. ISBN 1439855110.
  5. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Berilij

Dodaje.pl - Ogłoszenia lokalne