Berytus 𐤁𐤉𐤓𐤅𐤕𐤀 (feničansko) Βηρυτός (starogrško) Bērȳtus (latinsko) | |
---|---|
Drugo ime | Laodicea in Phoenicia (starogrško Λαοδίκεια ἡ ἐν Φοινίκῃ) ali Laodicea v Kanaan (2. stol. do 64 pr. n. št.) |
Lokacija | Bejrut, Libanon |
Koordinati | 33°53′44.8″N 35°30′18.5″E / 33.895778°N 35.505139°E |
Tip | naselje |
Zgodovina | |
Ustanovljeno | imska republika (trgovci iz zgodnje Laodikeje/Beritusa, zabeleženi v letih 110–109 pr. n. št.) |
Obdobje | Rimsko obdobje in zgodnje bizantinsko cesarstvo; feničansko pristanišče iz železne dobe III in ahemenidskega obdobja |
Kulture | Feničani, Rimljani |
Berytus (feničansko 𐤁𐤓𐤕, latinizirano: Biruta; starogrško Βηρυτός, latinizirano: Bērytós; latinsko Bērȳtus; arabsko بِيرِيتُوس), na kratko znana kot Laodicea v Feniciji (starogrško Λαοδίκεια ἡ ἐν Φοινίκῃ) ali Laodicea v Kanaanu od 2. stoletja do 64 pr. n. št. je bilo starodavno mesto Bejrut (v današnjem Libanonu) od Rimske republike do Rimskega cesarstva in zgodnjega bizantinskega obdobja/pozne antike.[1] Berytus je postal rimska kolonija, ki je bila središče rimske prisotnosti na vzhodnih sredozemskih obalah južno od Anatolije.[2] Veterani dveh rimskih legij pod Avgustom so bili naseljeni v mestu (V. legija Macedonica in III. legija Gallica), ki se je nato hitro romaniziralo in je bilo do 4. stoletja edino popolnoma latinsko govoreče mesto v sirsko-feničanski regiji. Čeprav je bil Berytus po potresih še vedno pomembno mesto, je okoli leta 400 n. št. Tir postal glavno mesto rimske province Fenicije. »Od velikih pravnih šol Rima, Konstantinopla in Berita« je bila Beritova pravna šola »nadvrstna«.[3] Justinijanov zakonik (en del Corpus juris civilis, kodifikacije rimskega prava, ki jo je v začetku 6. stoletja pred našim štetjem ukazal Justinijan I. in je v celoti napisan v latinščini) je bil večinoma ustvarjen v tej šoli.