Bitka za Galipoli | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del prve svetovne vojne | |||||||
Prizori iz bitke za Galipoli. | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Francija Senegal | Osmansko cesarstvo | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
Sir Ian Hamilton Lord Kitchener John de Robeck Lord Birdword |
Otto Liman von Sanders, Mustafa Kemal Mehmet Esad Bülkat Vehip Paša Cevat Paša | ||||||
Moč | |||||||
5 divizij (na začetku) 14 divizij (na koncu) | 6 divizij | ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
252,000 | 250,000 |
Bitka za Galipoli je neuspela pomorska in kopenska vojaška operacija zavezniških sil med prvo svetovno vojno, da bi se prebili skozi Dardanele.
Namen operacije je bil prisiliti Osmansko cesarstvo, da bi izstopilo iz vojne, in odpreti pomorsko pot do Rusije. Pomorska akcija se je začela 18. marca 1915, ker prvi napad vojnih ladij ni bil uspešen, akcijo 18. marca ponovijo vendar tudi ta ne da zadostnih rezultatov, zato se 25. aprila začne kopenski del operacije. Na obalah polotoka Galipoli se izkrcajo čete, ki jih sestavljajo večinoma Britanci, Avstralci in Novozelandci (ANZAC). Osmanska obramba je bila na začetku šibka, ponekod pa je sploh ni bilo, vendar se je kmalu okrepila. Zavezniške sile so se po več neuspelih ofenzivah umaknile in tako je polotok Galipoli 6. januarja 1916 zapustil zadnji vojak. Pobudnik operacije Winston Churchill je moral zaradi neuspeha operacije odstopiti.