Bogota

Bogotá
glavno okrožje
Bogotá Distrito Capital
Zastava Pečat
Vzdevek:  "La Atenas Suramericana" ("Južnoameriške Atene") "La Ciudad de Todos" ("Mesto vseh") "La Capital Mundial del Teatro" ("Gledališka prestolnica sveta") "Muy Noble y Muy Leal Ciudad " ("Najbolj plemenito in najbolj zvesto mesto")[1][2]
Geslo:  "Bogotá Reverdece" ("Bogotá zelena", 2020–2023)
Bogotá Lega mesta v Kolumbiji
Koordinati: 4°35′53″N 74°4′33″W / 4.59806°N 74.07583°W / 4.59806; -74.07583
Država	Kolumbija
Okraj	Distrito Capital
Departma	Capital District Cundinamarca
Ustanovljeno	6. avgust 1538 (tradicionalno)[3]
Ustanovitelj	Gonzalo Jiménez de Quesada
Površina
• glavno okrožje	1.587 km2
• Urbano	307,36 km2
Nadm. višina [4]	2.640 m
Prebivalstvo  (2018)[7][8][9][10]
• glavno okrožje	7.412.566[5][6]
• Rang	1. v Kolumbiji
• Gostota	5.644,7 preb./km2
• Metropolitansko obm.	10.700.000
Demonim	Bogótčan/Bogótčanka - Bogotano(na), rolo (neformalno), cachaco (neformalno) (es)
Časovni pas	UTC-5
Poštna številka	110010000
Omrežna skupina	+57 1
Spletna stran	www.bogota.gov.co

Bogotá (/ˌboʊɡəˈtɑː/, španščina [boɣoˈta]), uradno Bogotá, Distrito Capital, ki je bil v preteklosti v španskem obdobju in med letoma 1991 in 2000 znana kot Santa Fe de Bogotá, je glavno in največje mesto Kolumbije, ki se upravlja kot okrožje Capital District, pa tudi glavno mesto okoliškega departmaja Cundinamarca, čeprav ni njegov del.^[11] Bogotá je teritorialna enota prvega reda z enakim upravnim statusom kot departmaji Kolumbije. Je politično, gospodarsko, upravno in industrijsko središče države.

Bogoto je kot prestolnico Novega kraljestva Granada 6. avgusta 1538 ustanovil španski konkvistador Gonzalo Jiménez de Quesada po ostri odpravi v Ande, ki je osvojila ljudstvo Muisca, avtohtone prebivalce Altiplana. Santafé (njegovo ime po 1540) je postal sedež vlade španske kraljeve Audiencia Novega kraljestva Granada (ustanovljena leta 1550), nato pa je bilo po letu 1717 glavno mesto podkraljestva Nova Granada. Po bitki pri Boyaci 7. avgusta 1819 je Bogotá postala glavno mesto neodvisne države Velike Kolumbije. Simón Bolívar je bil tisti, ki je mesto ponovno krstil z imenom Bogotá, kot način počastitve ljudstva Muisca in kot dejanje emancipacije proti španski kroni. Tako je Bogotá od neodvisnosti Nove Granade od španskega imperija in med nastankom današnje Kolumbije ostala glavno mesto tega ozemlja.

Mesto leži v središču Kolumbije, na visoki planoti, znani kot savana Bogotá, ki je del Altiplano Cundiboyacense, ki je v Cordillera Oriental v Andih. Bogotá je za Quitom in La Pazom tretja najvišja prestolnica v Južni Ameriki in na svetu, s povprečno 2640 metri nad morsko gladino. Bogotá, razdeljena na 20 okrajev, ima površino 1587 kvadratnih kilometrov in razmeroma hladno podnebje, ki je stalno skozi vse leto.

V mestu so osrednji uradi izvršilne veje (Urad predsednika), zakonodajne veje (Kolumbijski kongres) in sodne veje veje (Vrhovno sodišče, Ustavno sodišče, Državni svet in Višji sodni svet) kolumbijske vlade. Bogotá izstopa po svoji gospodarski moči in povezani finančni zrelosti, privlačnosti za globalna podjetja in kakovosti človeškega kapitala. Je finančno in trgovsko srce Kolumbije, z največjo poslovno dejavnostjo od vseh mest v državi.^[12] Prestolnica gosti glavni finančni trg v Kolumbiji in Andski naravni regiji ter je vodilna destinacija za nove projekte neposrednih tujih naložb, ki prihajajo v Latinsko Ameriko in Kolumbijo.^[12] Ima najvišji nominalni BDP v državi, ki je odgovoren za skoraj četrtino celotnega nacionalnega BDP (24,7 %).

Mestno letališče, Mednarodno letališče El Dorado, poimenovano po mitskem El Doradu, prevaža največjo količino tovora v Latinski Ameriki in je tretje po številu ljudi.^[13] V Bogoti ima sedež največ univerz in raziskovalnih središč v državi ^[13] in je pomembno kulturno središče s številnimi gledališči, knjižnicami in muzeji, mdr. Boterovim muzejem. Bogotá se uvršča na 52. mesto na Globalnem indeksu mest 2014 ^[14] in ga GaWC leta 2020 šteje za svetovno vrsto mesta "Beta +". ^[15]

1. ↑ »Consulta de la Norma«. Alcaldiabogota.gov.co. Arhivirano iz spletišča dne 8. julija 2017. Pridobljeno 19. junija 2017.
2. ↑ »Bandera, Escudo e Himno de Bogotá - Instituto Distrital de Turismo«. bogotaturismo.gov.co. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2017. Pridobljeno 19. junija 2017.
3. ↑ Henderson, James D.; Delpar, Helen; Brungardt, Maurice Philip; Richard N., Weldon (2000). A reference guide to Latin American history. M.E. Sharpe. str. 61. ISBN 978-1-56324-744-6.
4. ↑ »Bogotá una ciudad Andina« (v španščini). la Alcaldía Mayor de Bogotá. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. decembra 2013. Pridobljeno 19. novembra 2010.
5. ↑ »Hay más de 7 millones de habitantes en Bogotá, según cifras del censo«. El Tiempo. 4. julij 2019. Arhivirano iz spletišča dne 6. julija 2019. Pridobljeno 6. julija 2019.
6. ↑ »Information« (PDF). www.dane.gov.co. 2019. Pridobljeno 26. marca 2020.
7. ↑ »Poblacion Municipal DANE«. Arhivirano iz spletišča dne 21. februarja 2015. Pridobljeno 25. maja 2015.
8. ↑ »2005 Census« (v španščini). Departamento Administrativo Nacional de Estadística DANE. Arhivirano iz spletišča dne 3. februarja 2017. Pridobljeno 10. februarja 2012.
9. ↑ Duncan Smith. »World City Populations 1950 - 2030«. Arhivirano iz spletišča dne 13. decembra 2015. Pridobljeno 18. decembra 2015.
10. ↑ »Bright lights, big cities. Urbanisation and the rise of the megacity«. economist.com. Arhivirano iz spletišča dne 14. decembra 2015. Pridobljeno 23. decembra 2015.
11. ↑ »Organización del Distrito Capital« (v španščini). bogota.gov.co. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 5. januarja 2016.
12. ↑ ^{12,0 12,1} »Hot spots: Benchmarking global city competitiveness« (PDF). The Economist Intelligence Unit. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 16. maja 2017. Pridobljeno 5. januarja 2016.
13. ↑ ^{13,0 13,1} »El Dorado International Airport«. eldorado.aero. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2016. Pridobljeno 9. septembra 2016.
14. ↑ »2014 Global Cities Index and Emerging Cities Outlook«. atkearney.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 5. januarja 2016.
15. ↑ »The World According to GaWC 2020«. GaWC - Research Network. Globalization and World Cities. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. avgusta 2020. Pridobljeno 31. avgusta 2020.