Carigrad

Carigrad

İstanbul
Zgodovinski polotok, Modra mošeja in Hagija Sofija
Avenija İstiklal in tramvaj
Poslovna četrt Levent
Bospor, Bosporski most in mošeja Ortaköy
Lega Carigrad
Carigrad se nahaja v Turčija
Carigrad
Carigrad
Lega Carigrada
Koordinati: 41°00′49″N 28°57′18″E / 41.01361°N 28.95500°E / 41.01361; 28.95500
Država Turčija
PokrajinaMarmara
ProvincaCarigrad
Sedež provinceCağaloğlu, Fatih
Okrožja39
Upravljanje
 • TeloObčinski svet Carigrada
 • ŽupanEkrem İmamoğlu (CHP)
Površina
 • Urbano
2.576,85 km2
 • Metropolitansko obm.
5.343,22 km2
Najvišja537 m
Prebivalstvo
 (31. december 2023)[3]
 • Rang1. v državi
 • Urbano
15.305.657
 • Urbana gostota5.939 preb,/km2
 • Metropolitansko obm.
15.655.924
 • Metropolitanska gostota2.930 preb./km2
DemonimCarigrajčan, Carigrajčanka
BDP (nominalni, 2022)
 • Metropolitanska občina in provinca4564 mrd.
276 mrd. US$
 • Na prebivalca287.524 ₺
17.349 US$
Časovni pasUTC+3
Poštna številka
34000–34990
Omrežne skupine+90 212 (evropska stran) +90 216 (azijska stran)
Koda ISO 3166TR-34
Avtomobilska oznaka34
HDI (2021)0,867[6] (1. v državi)
GeoTLD.ist, .istanbul
Spletna stran
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeZgodovinski predeli Istanbula
Kriterij
Kulturni: (i)(ii)(iii)(iv)
Referenca356bis
Vpis1985 (9. zasedanje)
Razširitve2017

Carigrad (turško İstanbul), v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel[7] oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Carigrajska mestna občina je imela decembra 2010 13,26 milijona prebivalcev, kar je pomenilo 18% celotnega turškega prebivalstva. Mesto v administrativnih mejah je imelo po štetju leta 2000 8,8 milijona prebivalcev.[8] Pokriva 39 okrožij Istanbulske pokrajine.[9] Če se k mestu prišteje tudi njegov azijski del, je največja mestna občina v Evropi in edina svetovna metropola, ki leži na dveh kontinentih.

Leži ob Bosporski ožini in ga obdaja naravno pristanišče Zlati rog. V svoji dolgi zgodovini je bil prestolnica Rimskega cesarstva (330–395), Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva (395–1204 in 1261–1453), Latinskega cesarstva (1204-1261) in Osmanskega cesarstva (1453-1922). Po razglasitvi Turške republike 29. oktobra 1923 je prestolnica države postala Ankara, v kateri je bil med turško vojno za neodvisnost sedež turškega nacionalnega gibanja.

Carigrad je bil leto 2010 evropska prestolnica kulture, leta 2012 pa svetovna prestolnica športa.[10] Zgodovinsko središče mesta je leta 1985 postalo del Unescove svetovne dediščine.[11]

  1. »YETKİ ALANI«. Istanbul Buyuksehir Belediyesi. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. aprila 2020. Pridobljeno 4. februarja 2020.
  2. »İstanbul'un En Yüksek Tepeleri«. Hava Forumu. Hava Durumu Forumu. 15. april 2020.
  3. »The Results of Address Based Population Registration System, 2023«. www.tuik.gov.tr. Turkish Statistical Institute. 6. februar 2024. Pridobljeno 6. februarja 2024.
  4. »Ulusal Hesaplar - Kişi başına GSYH ($)« [National Accounts - GDP per capita ($)]. www.tuik.gov.tr (v turščini). Turkish Statistical Institute. Pridobljeno 8. decembra 2023.
  5. »GDP by Provinces, 2022 - İstanbul had the highest share of GDP with 30.4% (Tables 1 and 3)«. www.tuik.gov.tr. Turkish Statistical Institute. 7. december 2023. Pridobljeno 8. decembra 2023.
  6. »Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab«. hdi.globaldatalab.org.
  7. »Britannica, Istanbul«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. decembra 2007. Pridobljeno 3. decembra 2011.
  8. Turkey: Census Population.
  9. Istanbul Metropolitan Municipality: Districts of Istanbul Arhivirano 2020-04-13 na Wayback Machine.. Pridobljeno 28. maja 2009. Arhivirano 13. aprila 2020.
  10. »ACES > Home«. ACES. Pridobljeno 5. decembra 2010.
  11. »UNESCO | Historic Areas of Istanbul«. Whc.unesco.org. Pridobljeno 28. maja 2009.


Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}  ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).


Carigrad

Dodaje.pl - Ogłoszenia lokalne