Cezij, 55Cs |
|
Izgovarjava | IPA: [ˈt͡sɛːzij] |
---|
Videz | bledo zlat |
---|
Standardna atomska teža Ar, std(Cs) | 132,90545196(6)[1] |
---|
|
|
Vrstno število (Z) | 55 |
---|
Skupina | skupina 1: H in alkalijske kovine |
---|
Perioda | perioda 6 |
---|
Blok | blok s |
---|
Razporeditev elektronov | [Xe] 6s1 |
---|
Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 18, 8, 1 |
---|
|
Faza snovi pri STP | trdnina |
---|
Tališče | 28,5 °C |
---|
Vrelišče | 671 °C |
---|
Gostota (blizu s.t.) | 1,93 g/cm3 |
---|
v tekočem stanju (pri TT) | 1,843 g/cm3 |
---|
Kritična točka | 1.665 °C, 9,4 MPa[2] |
---|
Talilna toplota | 2,09 kJ/mol |
---|
Izparilna toplota | 63,9 kJ/mol |
---|
Toplotna kapaciteta | 32,210 J/(mol·K) |
---|
Parni tlak
P (Pa)
|
1
|
10
|
100
|
1 k
|
10 k
|
100 k
|
pri T (°C)
|
145
|
196
|
261
|
350
|
477
|
667
|
|
|
Oksidacijska stanja | −1, +1[3] (močno bazični oksid) |
---|
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 0,79 |
---|
Ionizacijske energije | - 1.: 375,7 kJ/mol
- 2.: 2234,3 kJ/mol
- 3.: 3400 kJ/mol
-
|
---|
Atomski polmer | empirično: 265 pm |
---|
Kovalentni polmer | 244±11 pm |
---|
Van der Waalsov polmer | 343 pm |
---|
Spektralne črte cezija |
|
Pojavljanje v naravi | prvobitno |
---|
Kristalna struktura | telesno centrirana kubična (tck) |
---|
Temperaturni raztezek | 97 µm/(m⋅K) (pri 25 °C) |
---|
Toplotna prevodnost | 35,9 W/(m⋅K) |
---|
Električna upornost | 205 nΩ⋅m (pri 20 °C) |
---|
Magnetna ureditev | paramagnetik[4] |
---|
Youngov modul | 1,7 GPa |
---|
Stisljivostni modul | 1,6 GPa |
---|
Mohsova trdota | 0,2 |
---|
Trdota po Brinellu | 0,14 MPa |
---|
Številka CAS | 7440-46-2 |
---|
|
Poimenovanje | iz latinščine caesius, nebeško moder, zaradi svoje posebne barve |
---|
Odkritje | Robert Bunsen in Gustav Kirchhoff (1860) |
---|
Prva izolacija | Carl Setterberg (1882) |
---|
|
|
Kategorija: Cezij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference |
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55. To je mehka srebrnkasto-zlata alkalijska kovina.Ta element je najbolj znan po uporabi v atomskih urah in v fotoelektričnih celicah.
- ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
- ↑ Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4,121. ISBN 1439855110.
- ↑ Dye, J. L. (1979). »Compounds of Alkali Metal Anions«. Angewandte Chemie International Edition. 18 (8): 587–598. doi:10.1002/anie.197905871.
- ↑ »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (87th izd.). CRC press. ISBN 0-8493-0487-3. Pridobljeno 26. septembra 2010.
- ↑ »NIST Radionuclide Half-Life Measurements«. NIST. Pridobljeno 13. marca 2011.