Ozvezdje | |
Latinsko ime | Delphinus |
---|---|
Kratica | Del |
Rodilnik latinskega imena | Delphini |
Rektascenzija | 21 |
Deklinacija | +10 |
Družina | Heavenly Waters |
Površina | 189 (°)² (69. po velikosti) |
Glavne zvezde | 5 |
Bayer/Flamsteed zvezde | 19 |
Zvezde s planeti | 5 |
Zvezde svetlejše kot 3,00m | 0 |
Zvezde znotraj 10,00 pc (32,62 ly) | 2 |
Najsvetlejša zvezda | Rotanev (β Del) (3,63m) |
Najbližja zvezda | HU Del (29,01 sv.l., 8,89 pc) |
Messierova telesa | 0 |
Meteorski roji | noben |
Sosednja ozvezdja | Lisička Puščica Orel Vodnar Žrebiček Pegaz |
Vidno na širinah med +90° in −70°. Najprimernejše opazovanje ob 21:00 - september. |
Delfín (latinsko Delphinus) je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza. Bilo je tudi eno od Ptolemejevih 48 ozvezdij. Leži na tistem delu neba, ki so mu v starih časih rekli morje (nebesno morje), saj se je prikazovalo na nebu v času deževne dobe med letom. V okolici Delfina ležijo še ozvezdja Ribi, Krt in Kozorog-Morska koza, ki so vsa povezana z vodo. V bližini je še Vodnar, ki izliva vodo iz svojega velikanskega, večno polnega vedra. Vodo izliva naravnost v usta Fomalhauta, najsvetlejše zvezde v ozvezdju Južne ribe. Kako je delfin prišel kot ozvezdje na nebo, pripoveduje več starogrških mitov.