Depresija (geologija)

Depresija v geologiji je površinska oblika terena, kotlasto nizko ležeče območje, ki nima površinskega odtoka, ali nizko ležeče območje pod morsko gladino.^[1] Poglobitve so lahko nastale zaradi različnih dejavnikov.

Nastale z erozijo:

• deflacijska depresija je posledica erozije vetra navadno na delno poraščenih peščenih sipinah ali suhih tleh (kot je poglacialna puhlica); ^[2]
• ledeniška dolina: depresijo je izklesala erozija ledenika;
• rečna dolina: depresijo je izklesala rečna erozija;
• pogrezanje: propad osnovne strukture, kot so vrtače, nastane na kraškem terenu;
• korito je endoreična kotlina, ki vsebuje stalno ali sezonsko jezero, slano površino (slanišče) ali suho jezero ali kratkotrajna vodna telesa.

Nastale z razpadom:

• kraško jezero: depresija nastane kot posledica propada kamnin, ki ležijo nad globeljo. To je pogost pojav na krasu (npr. Rdeče jezero, Hrvaška);
• kotel (vodna luknja, jama): plitvo, s sedimentom napolnjeno vodno telo, ki nastane zaradi umikajočega ledenika v terminalski moreni ali umika poplavnih vod; ^[3]
• termokras: zelo neenakomerna površina močvirnih kotanj in malih gričkov, oblikovanih kot posledica odtajanja permafrosta na arktičnih območjih in v manjšem obsegu na hribovitih območjih, kot so Himalaja in švicarske Alpe.

Nastale zaradi mehanskih vplivov:

• udarni krater je depresija, nastala zaradi udarca, na primer meteorita.

Nastale s sedimentacijo:

• sedimentni bazen: v sedimentologiji je območje gosto napolnjeno z usedlinami, v katerem masa usedlin povzroča posedek dna bazena. ^[2]

Nastale zaradi tektonike:

• kotlina: geološka kotanja; kraj tektonskega upogiba prej povešenih plasti kot posledica izostazije (npr. havajsko korito) ali podrivanja (Osrednječilska dolina). Podolgovati strukturni bazeni so znani tudi kot sinklinale;
• tektonski jarek ali razklana dolina: globoka, ozka in običajno linearna depresija ali kotlina, ustvarjena kot razpoka na območju pod napetostjo tektonskih sil (npr. Veliki tektonski jarek, Jordanski tektonski jarek);
• pogreznjena kotlina je pogreznjen del Zemljinega površja zaradi tektonskega delovanja (na primer: območje Mrtvega morja);
• oceanski jarek: globoka linearna depresija je na oceanskem dnu. Oceanski jarki so posledica subdukcije, ko se ena tektonska plošča podriva pod drugo (oceanska pod drugo oceansko ali kontinentalno skorjo);
• kotlina, ki jo ustvari ledeni pokrov: površina zaradi teže ledenega pokrova postane poglacialni odboj, ko se led umakne (območje, ki meji na led, se lahko zniža in ustvari periferno depresijo).^[4]

Nastale zaradi vulkanizma:

• kaldera je vulkanska depresija in posledica propada po vulkanskem izbruhu; ^[5]
• jamski krater je vulkanska depresija, manjša od kaldere, ki nastane zaradi ugreza, ali jama v talni površini, ki leži nad praznino;
• maar je širok, nizek vulkanski krater ali depresija, nastala zaradi eksplozivnega izbruha s podtalnico, ki je prišla v stik z vročo lavo (freatomagmatični izbruh ali diatremska (vulkanska) eksplozija).

1. ↑ Geološki terminološki slovar, Založba ZRC, 2006, ISBN 10961-6568-84-1, ISBN 13978-961-6568-84-5
2. ↑ ^{2,0 2,1} »Dictionary of Geologic Terms – B«. geotech.org. Pridobljeno 25. avgusta 2006.
3. ↑ »Dictionary of Geologic Terms – K«. geotech.org. Pridobljeno 26. avgusta 2006.
4. ↑ »Glossary of Important Terms in Glacial Geology – Peripheral Depression«. Montana State University. 1999. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. avgusta 2006. Pridobljeno 25. avgusta 2006. Cites American Geological Institute's Glossary of Geology (3rd edition, revised in 1987).
5. ↑ »Dictionary of Geologic Terms – C«. geotech.org. Pridobljeno 25. avgusta 2006.