Donava

Donava
Donava kot mejna reka med krajema Esztergom (Madžarska) in Štúrovo (Slovaška)
Tok Donave (označen rdeče)
Lokacija
Države	Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Hrvaška, Srbija, Bolgarija, Romunija, Moldavija, Ukrajina
Mesta	Ulm, Ingolstadt, Regensburg, Linz, Dunaj, Bratislava, Győr, Budimpešta, Dunaújváros, Vukovar, Novi Sad, Zemun, Beograd, Pančevo, Smederevo, Drobeta-Turnu Severin, Galați
Fizične lastnosti
Izvir	Breg
⁃ lokacija	Martinskapelle, Nemčija
⁃ koordinati	48°05′44″N 08°09′18″E / 48.09556°N 8.15500°E / 48.09556; 8.15500
⁃ nadm. višina	1078 m
2. izvir	Brigach
⁃ lokacija	St. Georgen, Nemčija
⁃ koordinati	48°06′24″N 08°16′51″E / 48.10667°N 8.28083°E / 48.10667; 8.28083
⁃ nadm. višina	940 m
Sotočje izvirov
⁃ lokacija	Donaueschingen
⁃ koordinati	47°57′03″N 08°31′13″E / 47.95083°N 8.52028°E / 47.95083; 8.52028
Izliv	Delta Donave
⁃ lokacija	Romunija
⁃ koordinati	45°13′3″N 29°45′41″E / 45.21750°N 29.76139°E / 45.21750; 29.76139
Dolžina	2850 km[1]
Površina porečja	801.463 km2
Pretok
⁃ lokacija	pred delto Donave
⁃ povprečje	7000 m3/s
Pretok
⁃ lokacija	Passau 30km pred mestom
⁃ povprečje	580 m3/s
Pretok
⁃ lokacija	Dunaj
⁃ povprečje	1900 m3/s
Pretok
⁃ lokacija	Budimpešta
⁃ povprečje	2350 m3/s
Pretok
⁃ lokacija	Beograd
⁃ povprečje	4000 m3/s

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino. Delta Donave je na seznamu Unescove svetovne dediščine.

S svojim tokom skozi osrčje Evrope ima osrednji zgodovinski, gospodarski in kulturni pomen za srednje- in vzhodnoevropske narode. V njenem porečju živi okrog 81 milijonov ljudi, ki njene vode izkoriščajo za kmetijstvo in industrijo, v preteklih tisočletjih pa je bila pomembna predvsem kot koridor za migracije in naravna meja.^[2][3] Teče skozi glavna mesta štirih držav, Dunaj (Avstrija), Bratislavo (Slovaška), Budimpešto (Madžarska) in Beograd (Srbija), ki so obenem tudi največja mesta ob njej.

1. ↑ https://www.britannica.com/place/Danube-River
2. ↑ Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo (2007). »Drainage basin of the Black Sea« (PDF). Our Waters: Joining Hands Across Borders. United Nations Publications. str. 116–151. ISBN 9789211169720.
3. ↑ Sommerwerk, Nike s sod. (2009). »The Danube river basin«. V Tockner, Klement; Uehlinger, Urs; Robinson, Christopher T. (ur.). Rivers of Europe. Academic Press. str. 75–129. ISBN 9780080919089.