Dubnij

Dubnij, ₁₀₅Db

Dubnij
Izgovarjava	IPA: [ˈdʊbnij]
Masno število	[268]
Dubnij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Ta ↑ Db ↓ (Upe) raderfordij ← dubnij → seaborgij
Vrstno število (Z)	105
Skupina	skupina 5
Perioda	perioda 7
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Rn] 5f14 6d3 7s2[1]
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 32, 11, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	solid (predvideno)[2]
Gostota (blizu s.t.)	21,6 g/cm3 (predvideno)[3][4]
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	(+3), (+4), +5[1][5] (v oklepajih: napoved)
Ionizacijske energije	1.: 665 kJ/mol 2.: 1547 kJ/mol 3.: 2378 kJ/mol (več) (vse vendar najprej ocenjene)[1]
Atomski polmer	empirično: 139 pm (ocenjeno)[1]
Kovalentni polmer	149 pm (ocenjeno)[6]
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	umetno
Kristalna struktura	​telesno centrirana kubična (tck) (predvideno)[2]
Številka CAS	53850-35-4
Zgodovina
Poimenovanje	po Dubna, Rusija, Zvezni institut za nuklearne raziskave
Odkritje	neodvisno Lawrence Berkeley Laboratory in Zvezni institut za nuklearne raziskave (1970)
Najpomembnejši izotopi dubnija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 262Db sint. 34 s[7][8] 67% α 258Lr 33% SF 263Db sint. 27 s[8] 56% SF 41% α 259Lr 3% ε 263mRf 266Db sint. 20 min[8] SF ε? 266Rf 267Db sint. 1,2 h[8] SF ε? 267Rf 268Db sint. 28 h[8] SF ε? 268Rf α[9] 264Lr 270Db sint. 15 h[10] 17% SF 83% α 266Lr ε? 270Rf
Kategorija: Dubnij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Dubnij je sinteti;nikemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Db in atomsko število 105. Dubnium je zelo radioaktiven: najstabilnejši znani izotop, dubnij-268, ima razpolovno dobo približno 28 ur. To močno omejuje razširjene raziskave elementa. Dubnij se na Zemlji ne pojavlja naravno in se proizvaja umetno. Sovjetski zvezni inštitut za jedrske raziskave (JINR) je kot prvi javil odkritje elementa leta 1968, ameriški laboratorij Lawrence Berkeley je odkritje leta 1970 potrdil. Obe skupini sta predlagali za novi element svoja imena in jih uporabili brez uradne odobritve. Dolgoletni spor je leta 1993 razrešila uradna preiskava zahtev za odkritje s strani delovne skupine Transfermium, ki sta jo ustanovili Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo in Mednarodna zveza za čisto in uporabno fiziko. Zasluge za odkritje si odtlej uradno delita obe ekipi. Element je bil uradno poimenovan dubnij leta 1997 po mestu Dubna, kjer je JINR doma. Teoretične raziskave določajo, da je dubnij član skupine 5 v seriji 6d prehodnih kovin in ga postavlja pod vanadij, niobij in tantal. Dubnij bi moral večino lastnosti, kot je njegova valentna elektronska konfiguracija in ima prevladujoče oksidacijsko stanje +5, deliti z drugimi elementi skupine 5, z nekaj nepravilnostmi zaradi relativističnih učinkov. Omejena preiskava kemije dubnija je to potrdila. Poskusi kemije v raztopini so pokazali, da se dubnij pogosto vede bolj kot niobij kot tantal, kar ruši periodične trende.

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2 1,3} Hoffman, D. C.; Lee, D. M.; Pershina, V. (2006). »Transactinides and the future elements«. V Morss, L.R.; Edelstein, N. M.; Fuger, Jean (ur.). The Chemistry of the Actinide and Transactinide Elements (3rd izd.). Springer Science+Business Media. str. 1652–1752. ISBN 978-1-4020-3555-5.
2. ↑ ^{2,0 2,1} Östlin, A.; Vitos, L. (2011). »First-principles calculation of the structural stability of 6d transition metals«. Physical Review B. 84 (11). Bibcode:2011PhRvB..84k3104O. doi:10.1103/PhysRevB.84.113104.
3. ↑ Gyanchandani, Jyoti; Sikka, S. K. (10. maj 2011). »Physical properties of the 6 d -series elements from density functional theory: Close similarity to lighter transition metals«. Physical Review B. 83 (17): 172101. doi:10.1103/PhysRevB.83.172101.
4. ↑ Kratz; Lieser (2013). Nuclear and Radiochemistry: Fundamentals and Applications (3rd izd.). str. 631.
5. ↑ Fricke, Burkhard (1975). »Superheavy elements: a prediction of their chemical and physical properties«. Recent Impact of Physics on Inorganic Chemistry. Structure and Bonding. 21: 89–144. doi:10.1007/BFb0116498. ISBN 978-3-540-07109-9. Pridobljeno 4. oktobra 2013.
6. ↑ »Dubnium«. Royal Chemical Society. Pridobljeno 9. oktobra 2017.
7. ↑ Münzenberg, G.; Gupta, M. (2011). »Production and Identification of Transactinide Elements«. Handbook of Nuclear Chemistry. Springer. str. 877. doi:10.1007/978-1-4419-0720-2_19.
8. ↑ ^{8,0 8,1 8,2 8,3 8,4} »Six New Isotopes of the Superheavy Elements Discovered«. Berkeley Lab. 2010. Arhivirano iz spletišča dne 5. maja 2014. Pridobljeno 9. oktobra 2017.
9. ↑ http://flerovlab.jinr.ru/index.php/2020/12/25/she-factory-first-experiment/
10. ↑ Oganessian, Yu. Ts.; Abdullin, F. Sh.; Bailey, P. D.; in sod. (2010). »Synthesis of a New Element with Atomic Number Z=117«. Physical Review Letters. American Physical Society. 104 (142502). Bibcode:2010PhRvL.104n2502O. doi:10.1103/PhysRevLett.104.142502. PMID 20481935. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2016.