Efez Ἔφεσος Efes | |
---|---|
Lokacija | Seldžuk, provinca İzmir, Turčija |
Regija | Jonija |
Koordinati | 37°56′28″N 28°20′31″E / 37.94111°N 28.34194°E |
Tip | starogrško naselje |
Površina | obseg zidov: 415 ha zasedeno: 224 ha |
Zgodovina | |
Zgradil | atiški in grški jonski kolonisti |
Ustanovljeno | 10. st. pr. n.št. |
Opuščeno | 15. st. n. št. |
Obdobje | grška temna doba do pozne srednje dobe |
Druge informacije | |
Datumi izkopov | 1863–1869, 1895 |
Arheologi | John Turtle Wood, Otto Benndorf |
Spletna stran | Ephesus Archaeological Site |
Uradno ime: Ephesus | |
Tip | kulturno |
Kriterij | iii, iv, vi |
Razglasitev | 2015 (39. seja) |
Evid. št. | 1018 |
regija | Mala Azija in Severna Amerika |
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija. Zgrajeno je bilo v 10. stoletju pred našim štetjem na mestu nekdanje arzavske prestolnice. Zgradili so ga atiški in jonski grški kolonisti. Med klasično grško dobo je bilo eno od dvanajstih mest Jonske lige. Mesto je cvetelo, ko je leta 129 pr. n. št. postalo del Rimske republike.
Mesto je bilo znano po bližnjem Artemidinem templju (končan okoli 550 pr. n. št.), enem od sedmih čudes antičnega sveta. [1] Med številnimi drugimi veličastnimi stavbami sta najlepši Celzova knjižnica in gledališče za 25.000 gledalcev. [2]
Efez je bil ena od sedmih cerkva v Aziji, navedenih v knjigi Razodetja [3]. Tukaj je bil napisan evangelij po Janezu. Mesto je bilo prizorišče več krščanskih koncilov iz 5. stoletja (glej Svet v Efezu).
Mesto so leta 263 uničili Goti. Čeprav je bilo obnovljeno, se je njegov pomen trgovskega središča zmanjšal, pristanišče je počasi zasipala reka Mali Meander (Küçükmenderes). Delno ga je uničil potres leta 614.
Ruševine Efeza so priljubljena mednarodna in lokalna turistična točka, delno zaradi enostavnega dostopa z letališča Adnan Menderes ali iz pristanišča Kuşadası za križarjenja, približno 30 km proti jugu.