Elektra

Elektra (grško Ήλέκτρα) je lik iz grške mitologije, hči kralja Agamemnona in njegove žene Klitajmnestre, ki spravi na varno svojega brata Oresta ob družinski tragediji, ko Klitajmnestra s pomočjo ljubimca Ajgista ubije Agamemnona. V tem dogodku zarotnika prizaneseta Elektri, ona pa skrije Oresta in ga spravi iz Miken. Nato dolgo let živi v revščini in samoti. Orest se kasneje vrne in na Apolonovo pobudo ter z Elektrino pomočjo maščuje očetovo smrt tako, da ubije Klitajmnestro. Elektra se po tistem poroči z Orestovim prijateljem Piladom, s katerim ima sinova Medona in Strofija.^[1][2]

Ohranjenih je mnogo različic zgodbe o Agamemnonovi družini in sama Elektra je eden najbolj priljubljenih likov starogrških tragedij. Med drugim je glavna oseba v istoimenskih Sofoklejevi in Evripidovi tragediji, njeno zgodbo pa pripovedujejo tudi drame drugih antičnih in kasnejših piscev, kot so Ajshil, Vittorio Alfieri in Voltaire.^[3] Posebej vplivni sta Sofoklejeva in Ajshilova interpretacija. Po Ajshilu je Elektra, ki nadvse želi pravico in čistost, orodje v rokah bogov, po Sofokleju pa ima več svobodne volje, a je vseeno postavljena pred nemogoče odločitve. Med bolj znanimi priredbami je še istoimenska opera Richarda Straussa iz leta 1909, ki je nastala po libretu Huga von Hofmannsthala.^[2]

Carl Jung je v svoji knjigi Teorija psihoanalize uvedel pojem elektrin kompleks kot ustreznico ojdipovega kompleksa pri ženskah, fazo psihoseksualnega razvoja deklic, v kateri hči tekmuje z materjo za očeta.^[4]

1. ↑ »Electra«. Britannica Online. Pridobljeno 24. marca 2023.
2. ↑ ^{2,0 2,1} Schmidt, Jöel (2001). Slovar grške in rimske mitologije. Mladinska knjiga. COBISS 8565042. ISBN 86-11-14534-8.
3. ↑ Evans, Bergen (1970). Dictionary of Mythology. New York: Dell Publishing. str. 79. ISBN 0-440-20848-3.
4. ↑ Laplanche, Jean; Pontalis, J.B. (1973). The language of psycho-analysis. New York: W.W. Norton. str. 152. ISBN 0393011054. OCLC 741058.