Back Макрон, Еммануель AB Emmanuel Macron AF Emmanuel Macron ALS ኢማኑኤል ማክሮን AM Emmanuel Macron AN إيمانويل ماكرون Arabic إمانويل ماكخون ARY ايمانويل ماكرون ARZ Emmanuel Macron AST Emmanuel Makron AZ
| Emmanuel Macron | |
|---|---|
.jpg) | |
| Predsednik Francije | |
Trenutni nosilec naziva | |
| Začetek delovanja 14. maj 2017 | |
| Premier | Édouard Philippe Jean Castex Élisabeth Borne |
| Predhodnik | François Hollande |
| Minister za ekonomijo, industrijo in digitalno tehnologijo | |
| Na položaju 26. avgust 2014 – 30. avgust 2016 | |
| Predsednik | François Hollande |
| Premier | Manuel Valls |
| Predhodnik | Arnaud Montebourg |
| Naslednik | Michel Sapin |
| 1. predsednik En Marche! | |
| Na položaju 6. april 2016 – 8. maj 2017 | |
| Predhodnik | nihče |
| Naslednik | Catherine Barbaroux (ad interim) |
| So-princ Andore | |
Trenutni nosilec naziva | |
| Začetek delovanja 14. maj 2017 Serving with Joan Enric Vives Sicília | |
| Predhodnik | François Hollande |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | Emmanuel Jean-Michel Frédéric Macron[1] 21. december 1977[2][3][…] (47 let) Amiens, Francija[5] |
| Državljanstvo |  Francija |
| Narodnost | Francoz |
| Politična stranka | En Marche! (2016–danes) |
| Alma mater | Univerza v Parizu-Nanterru Institut d'études politiques de Paris École nationale d'administration |
| Poklic | investicijski bankir, državnik, uradnik, politik, bankir |
| Podpis |  |
Emmanuel Jean-Michel Frédéric Macron (francosko: [emanɥɛl makʁɔ̃]), francoski politik, * 21. december 1977, Amiens, Francija.
Rojen je bil v Amiensu, filozofijo je študiral na Univerzi Paris Nanterre, kasneje pa končal magisterij iz javnih zadev na Sciences Po in leta 2004 diplomiral na École nationale d'administration. Macron je delal kot višji javni uslužbenec na Generalnem inšpektoratu za finance in kasneje postal investicijski bankir pri Rothschild & Co.
Macrona je takratni predsednik François Hollande kmalu po izvolitvi maja 2012 imenoval za namestnika generalnega sekretarja, s čimer je Macron postal eden izmed višjih Hollandovih svetovalcev. Avgusta 2014 ga je premier Manuel Valls imenoval za ministra za gospodarstvo, industrijo in digitalne zadeve v francoski vladi. V tej vlogi se je Macron zavzemal za številne poslovno prijazne reforme. Avgusta 2016 je odstopil z mesta ministra in začel kampanjo za francoske predsedniške volitve leta 2017. Čeprav je bil Macron med letoma 2006 in 2009 član Socialistične stranke, je na volitvah kandidiral pod stranko En Marche!, sredinskega in proevropskega političnega gibanja, ki ga je ustanovil aprila 2016.
Deloma zahvaljujoč aferi Fillon je Macron v prvem krogu prejel največ glasov in bil 7. maja 2017 v drugem krogu s 66,1 % glasov izvoljen za predsednika Francije in premagal Marine Le Pen. Macron je pri 39 letih postal najmlajši predsednik v zgodovini Francije. Na francoskih parlamentarnih volitvah junija 2017 si je Macronova stranka, ki se je preimenovala v La République En Marche (LREM), zagotovila večino v državnem zboru. Édouarda Philippea je imenoval za predsednika vlade do njegovega odstopa leta 2020, ko je na to mesto imenoval Jeana Castexa. Macron je bil na predsedniških volitvah leta 2022 izvoljen za drugi mandat in znova premagal Marine Le Pen, s čimer je postal prvi francoski predsedniški kandidat, ki je ponovno zmagal po letu 2002.[6] Po uradni dolžnosti je tudi soprinc Andore.
Med svojim predsedovanjem je Macron nadziral več reform delovne zakonodaje, obdavčitve in pokojnin ter si prizadeval za prehod na obnovljive vire energije. Nasprotovanje njegovim domačim reformam, zlasti predlaganemu davku na gorivo, je doseglo vrhunec v protestih rumenih jopičev leta 2018 in drugih protestih. Od leta 2020 je vodil stalni odziv Francije na pandemijo COVID-19 in uvedbo cepljenja. V zunanji politiki je pozival k reformam Evropske unije ter podpisal dvostranske pogodbe z Italijo in Nemčijo. Macron je med trgovinsko vojno med Kitajsko in ZDA sklenil trgovinske in poslovne sporazume s Kitajsko v vrednosti 45 milijard dolarjev ter nadzoroval spor z Avstralijo in Združenimi državami glede varnostnega pakta AUKUS. Nadaljeval je z operacijo Chammal za podporo iraški vojski proti ISIS in se pridružil mednarodnemu odzivu na rusko invazijo na Ukrajino leta 2022.
- ↑ Record #1089164025 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ Who's Who in France — Paris: 1953. — ISSN 0083-9531; 2275-0908
- ↑ Spencer, Mimosa; Jabkhiro, Juliette; Foroudi, Layli (24. april 2022). »France's Macron beats Le Pen to win second term«. Reuters (v angleščini). Pridobljeno 24. aprila 2022.