Eridu | |
---|---|
Lokacija | Tell Abu Šahrain, Governorat Dhi Qar, Irak |
Regija | Mezopotamija |
Koordinati | 30°48′57″N 45°59′46″E / 30.81583°N 45.99611°E |
Tip | naselje |
Površina | največ 10 ha |
Zgodovina | |
Ustanovljeno | približno 54. stoletje pr. n. št. |
Opuščeno | približno 6. stoletje pr. n. št. |
Druge informacije | |
Arheologi | John George Taylor (1855) Reginald Campbell Thompson (1918) Henry Hall (1919) Fuad Safar in Seton Lloyd (1946-1949) |
Uradno ime: Arheološko najdišče Tell Eridu | |
Tip | Mešani |
Kriteriji | (iii)(v) (ix) (x) |
Razglasitev | 2016 (40. zasedanje) |
ID # | [1] |
Regija | Bližnji vzhod |
Eridu (klinopisno NUN.KI, sumersko eriduki, akadsko irîtu) je arheološko najdišče v južni Mezopotamiji v sedanjem Tell Abu Šahrainu, governat Dhi Kar, Irak.
Eridu je dolgo veljal za najstarejše mesto v južni Mezopotamiji in še vedno velja za najstarejše mesto na svetu.[1] Mesto, ki je stalo 12 km jugozahodno od Ura, je bilo najjužnejše v skupini sumerskih mest, ki so zrasla okoli templjev. V sumerski mitologiji je bil prvotno dom boga Enkija, ki je bil kasneje pri Akadcih znan kot Ea in so ga imeli za ustanovitelja mesta. Njegov tempelj so imenovali E-Abzu, ker so verjeli, da živi v Abzuju, globokem oceanu, iz katerega raste življenje.