Back Ernest Rutherford AF Ernest Rutherford ALS እርነስት ራዘርፎርድ AM Ernest Rutherford AN إرنست رذرفورد Arabic ارنست رذرفورد ARZ আৰ্নেষ্ট ৰাডাৰফ'ৰ্ড AS Ernest Rutherford AST अर्नेस्ट रदरफोर्ड AWA Ernest Rezerford AZ

Ernest Rutherford

Ernest Rutherford
Portret
Rojstvo30. avgust 1871({{padleft:1871|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1][2][…]
Spring Grove[4]
Smrt19. oktober 1937({{padleft:1937|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[5][6][…] (66 let)
Cambridge[8][4]
Državljanstvo Nova Zelandija[9]
Poklicjedrski fizik, kemik, fizik, profesor, politik, univerzitetni učitelj
PodpisPodpis

Ernest Rutherford, 1. baron Rutherford Nelsonski[10] [êrnest ráθerford], PRS, novozelandski fizik, * 30. avgust 1871, Brightwater, Nelson, Nova Zelandija, † 19. oktober 1937, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Ernest Rutherford je bil novozelandski fizik, ki je znan kot oče jedrske fizike.[11] Enciklopedija Britannica ga smatra za največjega znanstvenika eksperimentalca od Michaela Faradaya (1791-1867).[11] Poleg dela v domovini je precejšen del svoje kariere preživel v tujini, tako v Kanadi kot v Združenem kraljestvu.

V zgodnjem delu je odkril koncept radioaktivne razpolovne dobe, radioaktivni element radon[12] in razlikoval ter poimenoval alfa in beta sevanje.[13] To delo je opravil na Univerzi McGill v Montrealu v Quebecu v Kanadi. To je bila tudi osnova za Nobelovo nagrado za kemijo, ki jo je prejel leta 1908 za svoje raziskave razpadanja elementov in kemije radioaktivnih snovi,[14] s čimer je postal prvi Nobelov nagrajenec iz Oceanije in prvi, ki je svoje nagrajeno delo opravljal v Kanadi. Leta 1904 je bil izvoljen za člana Ameriškega filozofskega združenja.[15]

Leta 1907 se je preselil na Univerzo Victoria v Machestru (danes Univerza v Manchestru) v Združenem kraljestvu, kjer sta s Thomasom Roydsom dokazala, da alfa sevanje predstavljajo helijeva jedra.[16][17] Rutherford je svoje najbolj znano delo opravil po tem, ko je postal Nobelov nagrajenec.[14] Leta 1911 ni mogel dokazati, ali je naboj pozitiven ali negativen,[18] vendar je postavil teorijo, da imajo atomi naboj skoncentriran v zelo majhnem jedru.[19] Tako je s svojim odkritjem in interpretacijo poskusa sipanja zlate folije Hansa Geigerja in Ernesta Marsdena uvedel Rutherfordov model atoma. Prvo umetno povzročeno jedrsko reakcijo je izvedel leta 1917 v poskusu, kjer so dušikova jedra bombardirali z alfa delci. Kot rezultat je odkril emisijo subatomskega delca, ki ga je leta 1919 poimenoval »vodikov atom«, leto dni pozneje pa je za to uporabil natančnejši izraz proton.[20][21]

Leta 1919 je postal vodja Cavendishovega laboratorija na Univerzi v Cambridgeu. Pod njegovim vodstvom je leta 1932 James Chadwick odkril nevtron. Istega leta sta študenta pod njegovim nadzorom John Cockcroft in Ernest Walton izvedla prvi poskus popolnoma nadzorovane razdelitve jedra. Po smrti leta 1937 so Rutherforda pokopali v Westminstrski opatiji blizu sira Isaaca Newtona. Leta 1997 so po njem poimenovali 104. element - rutherfordij.

  1. ↑ Ernest Rutherford
  2. ↑ Lundy D. R. The Peerage
  3. ↑ KNAW Historisch Ledenbestand
  4. ↑ 4,0 4,1 Badash L. Encyclopædia Britannica
  5. ↑ Капица П. Л. Резерфорд Эрнест // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1975. — Т. 21 : Проба — Ременсы. — С. 582.
  6. ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  7. ↑ SNAC — 2010.
  8. ↑ www.accademiadellescienze.it
  9. ↑ Earnest Rutherford
  10. ↑ Stewart Eve, Arthur; Chadwick, James (1. januar 1936). »Lord Rutherford, 1871 - 1937«. The Royal Society. Pridobljeno 7. marca 2022.
  11. ↑ 11,0 11,1 »Ernest Rutherford«. Britannica. Pridobljeno 7. marca 2022.
  12. ↑ Cheremisinoff, Nicholas P. (2016). Pollution Control Handbook for Oil and Gas Engineering. Wiley. str. 886. ISBN 978-1-119-11788-9.
  13. ↑ »The Discovery of Radioactivity«. Guide to the Nuclear Wallchart. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. septembra 2018. Pridobljeno 7. marca 2022.
  14. ↑ 14,0 14,1 »Ernest Rutherford«. Nobel Prize. Pridobljeno 7. marca 2022.
  15. ↑ »APS Member History«. American Philosophical Society. Pridobljeno 7. marca 2022.
  16. ↑ »Biography«. Ernest Rutherford. Pridobljeno 7. marca 2022.
  17. ↑ Rutherford, Ernest; Royds, Thomas. »XXIV. Spectrum of the radium emanation«. Taylor Francis Online. Pridobljeno 7. marca 2022.
  18. ↑ Rutherford, Ernest. »LXXIX. The scattering of α and β particles by matter and the structure of the atom«. Taylor Francis Online. Pridobljeno 7. marca 2022.
  19. ↑ Longair, M. S. (2003). Theoretical concepts in physics: an alternative view of theoretical reasoning in physics. Cambridge University Press. str. 377-378. ISBN 978-0-521-52878-8.
  20. ↑ Rutherford, Ernest. »LIV. Collision of α particles with light atoms . IV. An anomalous effect in nitrogen«. Zenodo. Pridobljeno 7. marca 2022.
  21. ↑ Rutherford, Ernest (1. julij 1920). »Bakerian Lecture: Nuclear constitution of atoms«. The Royal Society. Pridobljeno 7. marca 2022.

Ernest Rutherford

Dodaje.pl - Ogłoszenia lokalne