Gaia (vesoljsko plovilo)

Gaia

Gaia skozi oči umetnika
Vrsta misije	Astrometrični observatorij
Operator	ESA - Evropska vesoljska agencija
COSPAR ID	2013-074A
SATCAT št.	39479
Spletna stran	sci.esa.int/gaia/
Trajanje misije	prvotno načrtovano: 5 let;[1] podaljšano do 31 Decembra 2022 z možnostjo dodatno podaljšati do 31 Decembra 2025[2]
Lastnosti vesoljskega plovila
Proizvajalec	EADS Astrium e2v Technologies
Masa pri zagonu	2.029 kg (4.473 lb)[3]
Suha masa	1.392 kg (3.069 lb)
Masa tovora	710 kg (1.570 lb)[4]
Dimenzije	46 m × 23 m (151 ft × 75 ft)
Moč	1910 watts
Začetek misije
Datum zagona	19 December 2013, 09:12:14 UTC (19 December 2013, 09:12:14 UTC)[5]
Raketa	Sojuz ST-B, Fregat-MT
Kraj zagona	Vesoljski center Kourou, Gvajana - Ensemble de Lancement Soyouz (ELS)
Pogodbenik	Arianespace
Orbitalni parametri
Referenčni sistem	Langrageova točka L2 Sistema Sonce-Zemlja
Režim	Lissajousjeva orbita
Periapsidna višina	263.000 km (163.000 mi)[6]
Apoapsidna višina	707.000 km (439.000 mi)[6]
Perioda	180 dni
Epoha	2014
Splošno teleskop
Tip	astigmat s 3 zrcali[3]
Premer	145 m × 05 m (476 ft × 16 ft)
Zbiralno območje	0.7 m2
Odzivniki
Pas	Pas S (TT&C support) Pas X(data acquisition)
Pasovna širina	nekaj kbit/s gor in dol (pas S) 3–8 Mbit/s navzdol (pas X)
Instrumenti
ASTRO: Astrometrični instrument BP/RP: Fotometrični instrument RVS: Spektrometer za radialno hitrost

Gaia je vesoljski observatorij Evropske vesoljske agencije (ESA), lansiran leta 2013, z namenom delovati do ok. 2022. Vesoljsko plovilo je zasnovano za astrometrijo: merjenje položajev, razdalj in gibov zvezd z doslej nedoseženo natančnostjo.^[7][8] Cilj misije je ustvariti daleč največji in najnatančnejši 3D vesoljski katalog, ki je bil kdajkoli narejen, s približno 1 milijardo astronomskih objektov, predvsem zvezd, pa tudi planetov, kometov, asteroidov in kvazarjev.^[9]

Vesoljsko plovilo je v prvih petih letih izmerilo vsakega od svojih ciljev okoli 70-krat,^[10] pri tem zajelo natančen položaj in gibanje vsake tarče, in bo ta nadaljevalo z delom tudi v bodoče.^[11][12] Vesoljsko plovilo ima dovolj goriva za mikropogon za delovanje do približno novembra 2024.^[13] Ker se njegovi detektorji ne razgrajujejo tako hitro, kot so sprva pričakovali, bi se lahko življenjska doba misije podaljšala prek 2024 Gaia cilja na objekte svetlejše od magnitude 20 v širokem fotometričnem pasu, ki pokriva večino vidnega območja;^[14] takšni objekti predstavljajo približno 1 % populacije Rimske ceste.^[10] Poleg tega naj bi Gaia odkrila na tisoče do deset tisoč zunanjesončnih planetov velikosti Jupitra onkraj Osončja,^[15] 500.000 kvazarjev zunaj naše galaksije in več deset tisoč novih asteroidov in kometov v Osončju.^[16][17][18]

Misija Gaia bo ustvarila natančen tridimenzionalni zemljevid astronomskih objektov po Rimski cesti in zasledovala njihove poti, ki so značilne za izvor in kasnejši razvoj Rimske ceste. Spektro-fotometrične meritve bodo zagotovile podrobne fizikalne lastnosti vseh opazovanih zvezd, to je njihovo svetilnost, efektivno temperaturo, težo in elementarno sestavo. Ta obsežen zvezdniški popis bo zagotovil osnovna opazovanja za analizo številnih pomembnih vprašanj, povezanih z nastankom, zgradbo in preteklostjo naše galaksije.

Kot naslednica misije Hipparcos (operativna 1989–93) je Gaia del dolgoročnega znanstvenega programa ESA Horizon 2000+. Plovilo Gaia je 19. decembra 2013 izstrelilo podjetje Arianespace Arhivirano 2011-11-01 na Wayback Machine. z raketo Sojuz ST-B / Fregat-MT iz Kourouja v Francoski Gvajani.^[19][20] Vesoljsko plovilo trenutno deluje na Lissajousjevi orbiti okoli Lagrangeve točke L ₂ sistema Sonce - Zemlja .

1. ↑ »Gaia: fact sheet«. ESA. 24. junij 2013.
2. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani extension2, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
3. ↑ ^{3,0 3,1} »GAIA (Global Astrometric Interferometer for Astrophysics) Mission«. ESA eoPortal. Pridobljeno 28. marca 2014.
4. ↑ »Frequently Asked Questions about Gaia«. ESA. 14. november 2013.
5. ↑ »Gaia Liftoff«. ESA. 19. december 2013.
6. ↑ ^{6,0 6,1} Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani esaenter, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
7. ↑ »ESA Gaia home«. ESA. Pridobljeno 23. oktobra 2013.
8. ↑ Spie (2014). »Timo Prusti plenary: Gaia: Scientific In-orbit Performance«. SPIE Newsroom. doi:10.1117/2.3201407.13.
9. ↑ Overbye, Dennis (1. maj 2018). »Gaia's Map of 1.3 Billion Stars Makes for a Milky Way in a Bottle«. The New York Times. Pridobljeno 1. maja 2018.
10. ↑ ^{10,0 10,1} »ESA Gaia spacecraft summary«. ESA. 20. maj 2011.
11. ↑ »A billion pixels for a billion stars«. BBC Science and Environment. BBC. 10. oktober 2011.
12. ↑ »We have already installed the eye of 'Gaia' with a billion pixels to study the Milky Way«. Science Knowledge. 14. julij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. aprila 2016.
13. ↑ Brown, Anthony (29. avgust 2018). 21st Century Astrometry: crossing the Dark and Habitable frontiers. IAU Symposium 348. {{navedi conference}}: |access-date= potrebuje |url= (pomoč)
14. ↑ »Expected Nominal Mission Science Performance«. ESA. Pridobljeno 20. novembra 2019.
15. ↑ »Gaia Science Objectives«. European Space Agency. 14. junij 2013.
16. ↑ »Gaia's mission: solving the celestial puzzle«. University of Cambridge. 21. oktober 2013.
17. ↑ »ESA's Gaia... Launches With A Billion Pixel Camera«. Satnews.com. 19. december 2013.
18. ↑ »Gaia space telescope to detect killer asteroids«. thehindubusinessline.com. 19. december 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2014.
19. ↑ »Announcement of Opportunity for the Gaia Data Processing Archive Access Co-Ordination Unit«. ESA. 19. november 2012.
20. ↑ »Arianespace to launch Gaia; ESA mission will observe a billion stars in our galaxy«. Press releases. Arianespace. 16. december 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2010.