Hati (latinsko Chatti, grško starogrško οι Κάττοι [Káttoi] ali starogrško Κάτται [Káttai], nemško Chatten) so bili germansko pleme, katerega pradomovina na začetku 1. tisočletja je bila dolina gornjega Weserja.[1] Obsegala je sedanji centralni in severni Hessen in južno Spodnji Saško okoli rek Wesser, Eder in Fulda. Po Tacitu[2] so bili med Hati tudi predniki Batavov, ki so se morali zaradi medplemenskih sporov preseliti na zahod v sedanjo Holandijo.
Julij Cezar, ki je bil dobro obveščen o pokrajinah in plemenih vzhodno od Rena, Hatov ne omenja.[3] Hati se v rimskih virih prvič omenjajo v 1. stoletju. Posebno dobro jih je opisal Tacit,[2] ki pravi, da so bili eno od redkih germanskih plemen, ki je dajalo prednost pehoti in ne konjenici in je imelo logistično infrastrukturo za dolgotrajne pohode.[4] Hati so sodelovali v bitki v Tevtoburškem gozdu in po njej močno branili svojo neodvisnost od Rimljanov. Okoli leta 50 so preprečili njihov vpad v Spodnjo Germanijo. Dejavnost Hatov in njim sorodnih plemen je Rimljane prisililo k izgradnji limesa na Renu.
Domneva se, da so se Hati sčasoma zlili z večjimi germanskimi ljudstvi, med katerimi se kot najverjetnejši omenjajo Franki.
Domneva se tudi, da je ravno iz njihovega imena nastalo ime dežele Hessen.