Hati (germansko pleme)

Hati (latinsko Chatti, grško starogrško οι Κάττοι [Káttoi] ali starogrško Κάτται [Káttai], nemško Chatten) so bili germansko pleme, katerega pradomovina na začetku 1. tisočletja je bila dolina gornjega Weserja.^[1] Obsegala je sedanji centralni in severni Hessen in južno Spodnji Saško okoli rek Wesser, Eder in Fulda. Po Tacitu^[2] so bili med Hati tudi predniki Batavov, ki so se morali zaradi medplemenskih sporov preseliti na zahod v sedanjo Holandijo.

Julij Cezar, ki je bil dobro obveščen o pokrajinah in plemenih vzhodno od Rena, Hatov ne omenja.^[3] Hati se v rimskih virih prvič omenjajo v 1. stoletju. Posebno dobro jih je opisal Tacit,^[2] ki pravi, da so bili eno od redkih germanskih plemen, ki je dajalo prednost pehoti in ne konjenici in je imelo logistično infrastrukturo za dolgotrajne pohode.^[4] Hati so sodelovali v bitki v Tevtoburškem gozdu in po njej močno branili svojo neodvisnost od Rimljanov. Okoli leta 50 so preprečili njihov vpad v Spodnjo Germanijo. Dejavnost Hatov in njim sorodnih plemen je Rimljane prisililo k izgradnji limesa na Renu.

Domneva se, da so se Hati sčasoma zlili z večjimi germanskimi ljudstvi, med katerimi se kot najverjetnejši omenjajo Franki.

Domneva se tudi, da je ravno iz njihovega imena nastalo ime dežele Hessen.

1. ↑ Chatti, Encyclopædia Britannica Article.
2. ↑ ^{2,0 2,1} Tacitus, The Histories Arhivirano 2005-03-09 na Wayback Machine..
3. ↑ J.C. Prichard (1841), Researches Into the Physical History of Mankind: Researches into the ethnography of Europe, Sherwood, Gilbert, and Piper, str. 352.
4. ↑ M. Bunson (1991), A Dictionary of the Roman Empire, Oxford University Press, ISBN 978-0-19-510233-8.