Ibn Saud

Ibn Saud
kralj Saudove Arabije
Portret kralja Abdulaziza bin Abdula Rahmana Al Sauda
Vladanje23 September 1932 – 9 November 1953
Predhodnikvzpostavljen
NaslednikSaud Saudove Arabije
RegentPrestolonaslednik Faisal (marec–november 1964)
Rojstvo15. januar 1877({{padleft:1877|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1] ali 3. (15.) januar 1877
Rijad, Provinca Rijad
Smrt9. november 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) (76 let)
Taif, Provinca Meka
Pokop
pokopališče Al-Oud, Rijad
Rodbinarodbina Saud
OčeAbdulaziz Saudove Arabije
MatiWadha bint Muhammad Al Orair

Abdulaziz bin Abdul Rahman Al Saud (arabsko عبد العزيز بن عبد الرحمن آل سعود, latinizirano: ʿAbd al ʿAzīz bin ʿAbd ar Raḥman Āl Suʿūd; 15. januar 1875[note 1] – 9. november 1953), na Zahodu znan kot Ibn Saud (arabsko ابن سعود; Ibn Suʿūd),[note 2] je bil arabski politični in verski voditelj, ki je ustanovil Saudovo Arabijo – tretjo saudsko državo – in kot njen prvi kralj vladal od 23. septembra 1932 do svoje smrti leta 1953. Vladal je delom kraljestva od leta 1902, pred tem pa je bil emir, sultan in kralj Nedžda ter kralj Hedžasa.[2]

Ibn Saud je bil sin Abdula Rahmana bin Faisala, emirja Nedžda, in Sare bint Ahmed Al Sudairi. Družina je bila leta 1890 izgnana iz svoje rezidence v mestu Rijad. Ibn Saud je ponovno osvojil Rijad leta 1902, s čimer se je začelo tri desetletja osvajanj, zaradi katerih je postal vladar skoraj celotne osrednje in severne Arabije. Leta 1922 je utrdil svoj nadzor nad Nedždom, nato pa je leta 1925 osvojil Hedžas. Leta 1932 je razširil svoje oblasti v to, kar je kasneje postalo Kraljevina Saudova Arabija. Ibn Saudova zmaga in njegova podpora islamskim preporoditeljem je močno okrepila pan-islamizem po vsej državi islamski svet.[3] V skladu z vahabitskimi prepričanji je ukazal rušenje nekaterih najsvetejših krajev islama, pokopališča Al-Baqi in Jannat al-Mu'alla.[4] Kot kralj je vodil odkritje nafte leta 1938 in začetek obsežne proizvodnje nafte po drugi svetovni vojni. Rodil se mu je veliko otrok, vključno s 45 sinovi,[5] in vse naslednje kralje Saudove Arabije do leta 2023.

  1. Lacey R. The KingdomISBN 978-0-15-147260-4
  2. John B. Glubb (5. november 2021). »Ibn Saud«. Encyclopædia Britannica.
  3. Muhamad Ali (2016). »Controlling Politics and Bureaucratising Religion«. Islam and Colonialism: Becoming Modern in Indonesia and Malaya. Tun: Edinburgh University Press. str. 150. ISBN 978-1-4744-0920-9.
  4. Shahi 2013, str. 51.
  5. »King Abdul Aziz family tree«. Geocities. Pridobljeno 23. avgusta 2013.


Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=note> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=note}} (glej stran pomoči).


Ibn Saud

Dodaje.pl - Ogłoszenia lokalne