Idrija | |
---|---|
46°0′9″N 14°1′39″E / 46.00250°N 14.02750°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Goriška |
Tradicionalna pokrajina | Primorska |
Občina | Idrija |
Površina | |
• Skupno | 13,1 km2 |
Nadm. višina | 334,5 m |
Prebivalstvo (2024)[1] | |
• Skupno | 5.793 |
• Gostota | 440 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 |
• Poletni | UTC+2 |
Poštna številka | 5280 Idrija |
Zemljevidi | |
Spletna stran | www |
Unescova svetovna dediščina | |
---|---|
Del | Dediščina živega srebra: Almadén in Idrija |
Lega | Občina Idrija, Slovenija |
Koordinati | 46°0′9″N 14°1′39″E / 46.00250°N 14.02750°E{{#coordinates:}}: ne more imeti več kot ene primarne značke na stran |
Površina | 293,70 km² |
Vpis | (Neznano zasedanje) |
Spletna stran | idrija |
Idrija (izgovarjava [ˈiːdɾija] (, v starejših virih Zgornja Idrija; )[2] nemško (Ober)idria,[2][3] italijansko Idria) je mesto s skoraj 6000 prebivalci (5829 leta 2023) v Republiki Sloveniji, je upravno središče in sedež istoimenske občine, krajevne skupnosti ter župnije. Leži v severozahodnem delu Slovenije, na stičišču predalpskega in dinarskega sveta. Mestni predeli so: Lejnštat, Prejnuta, Žabja vas, Riže, Grapa, Pront, Kalvin, Zaspana grapa, Zavila, Podgora, Na Luži, Brusovše, Zagoda, Podroteja, Gasa, Alija in Na Zemlji.
4 km nižje ob toku Idrijce leži Spodnja Idrija, ki je samostojno naselje, drugo največje v občini Idrija.
Okolica Idrije je bila zaradi razgibanega površja, slabih naravnih možnosti in odročne lege zelo redko poseljena pokrajina. Za širšo okolico Idrije se časa naseljevanja ne more natančno datirati, je pa vendarle jasno, da se je močnejše priseljevanje na to območje začelo šele z odkritjem živega srebra v idrijski kotlini. Konec 15. stoletja, vsaj tako pravi legenda, je škafar na območju današnje Idrije odkril živo srebro. To pa je imelo velik gospodarski, razvojni in poselitveni pomen. Rudnik v Idriji se je hitro širil in pridobival na pomenu, hkrati z njim je rasla tudi Idrija.
Ob izrazito moškem delu v rudniku so ženske doma razvijale svoje ročne spretnosti in kulinariko. Danes so poleg rudnika svetovno znane tudi idrijske čipke in idrijski žlikrofi, ki so tudi evropsko zaščiteni.
Geopark Idrija, ki zaradi izjemne naravne dediščine sodi med najzanimivejše parke v Evropi, obsega celotno območje občine Idrija.
Idrija se ponaša z nazivoma Alpsko mesto leta 2011 in Evropska destinacija odličnosti za leto 2011 (EDEN). Poznana je po drugem največjem rudniku živega srebra na svetu, takoj za španskim Almadenom. Bogata dediščina obeh rudnikov je od 30. junija 2012 umeščena na UNESCOV seznam svetovne dediščine.