Back Ираҟ AB Irak ACE Ирак ADY Irak AF Irak ALS ኢራቅ AM Iraq AMI Iraq AN Irac ANG Irâk ANN

Irak

Republika Irak
  • جُمْهُورِيَّة ٱلْعِرَاق (arabsko)
    Džumhūrijjat al-ʿIrāq
  • کۆماری عێراق (kurdsko)
    Komarî Êraq[1]
Zastava Iraka
Zastava
Grb Iraka
Grb
Geslo: ٱللَّٰهُ أَكْبَرُ   (arabsko)
Alahu Akbar  (prečrkovano)
»Bog je največji«
Himna: موطني
Mauṭinī
»Moja domovina«
Lega Iraka
Glavno mestoBagdad
33°20′N, 44°26′E
Uradni jeziki
Priznani regionalni jeziki
Demonim(i)Iračàn, Iračánka
Vladazvezna parlamentarna republika
• predsednik
Abdul Latif Rašid
• predsednik vlade
Mohamed Šia' Al Sudani
Neodvisnost 
od Združenega kraljestva
• Razglašena neodvisnost
3. oktober 1932
• Razglašena republika
14. julij 1958
• Trenutna ustava
15. oktober 2005
Površina
• skupaj
438.317 km2 (58.)
• voda (%)
4,62 (2015)[3]
Prebivalstvo
• ocena 2024
46.729.000[4] (31.)
• gostota
106,6/km2
BDP (ocena 2023)[5]
• skupaj (nominal.)
254,993 mrd. $ (47.)
• skupaj (PKM)
508,973 mrd. $ (48.)
• na preb. (nominal.)
5882 $ (111.)
• na preb. (PKM)
11.742 $ (114)
HDI (2021)0,686[6]
srednji · 121.
Valutairaški dinar (IQD)
Časovni pasUTC +3 (AST)
• poletni
UTC +4 (ADT)
Klicna koda964
Internetna domena.iq
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »country_code«

Irak, uradno Republika Irak je država v zahodni Aziji in v geopolitični regiji, znani kot Bližnji vzhod. Z več kot 46 milijoni prebivalcev je 31. najbolj naseljena država. Je zvezna parlamentarna republika, ki jo sestavlja 19 guvernatov. Irak na severu meji na Turčijo, na vzhodu na Iran, na jugovzhodu na Perzijski zaliv in Kuvajt, na jugu na Saudovo Arabijo, na jugozahodu na Jordanijo in na zahodu na Sirijo. Glavno in največje mesto je Bagdad. Iračani so raznoliki; večinoma Arabci, pa tudi Kurdi, Turkmeni, Asirci, Armenci, Jazidi, Mandejci, Perzijci in Šabaki s podobno raznoliko geografijo in živalstvom. Večina Iračanov je muslimanov – manjšinske vere vključujejo krščanstvo, jezidizem, mandeizem, jarsanizem in zoroastrstvo.[7] Uradna jezika Iraka sta arabščina in kurdščina; drugi, priznani tudi v določenih regijah, so turščina, suretščina in armenščina.[8]

Že v 6. tisočletju pr. n. št. so rodovitne aluvialne ravnice med iraškima rekama Tigris in Evfrat, imenovane Mezopotamija, povzročile nekatera najzgodnejša mesta, civilizacije in imperije na svetu v Sumeriji, Akadskem kraljestvu in Asiriji.[9] Mezopotamija je bila »zibelka civilizacije«, ki je videla izume pisave, matematike, merjenja časa, koledarja, astrologije in zakonika.[10][11] Po muslimanski osvojitvi Mezopotamije je Bagdad postal prestolnica in največje mesto Abasidskega kalifata, v islamski zlati dobi pa se je mesto razvilo v pomembno kulturno in intelektualno središče ter si pridobilo svetovni sloves zaradi svojih akademskih ustanov, vključno s Hišo modrosti.[12] Mesto je bilo v veliki meri uničeno v rokah Mongolskega cesarstva leta 1258 med obleganjem Bagdada, kar je povzročilo propadanje, ki se bo nadaljevalo skozi stoletja zaradi pogostih kug in več zaporednih imperijev.

Sodobni Irak sega v leto 1920, ko je Liga narodov ustanovila mandat. Leta 1921 pod Fejsalom I. je bila ustanovljena monarhija, ki jo je podpirala Britanija. Hašemitsko kraljestvo se je od Združenega kraljestva osamosvojilo leta 1932. Leta 1958 je bilo kraljestvo strmoglavljeno in ustanovljena je bila republika.[13] Iraku je od leta 1968 do 2003 vladala stranka Baas, ki sta jo vodila Al-Bakr in nato Sadam Husein, kot enostrankarska država. Irak je bil vpleten v vojno z Iranom od 1980 do 1988 in drugo vojno od 1990 do 1991, ki je bila posledica invazije na Kuvajt. Invazija, ki jo je začela koalicija pod vodstvom ZDA kot del svoje »vojne proti terorizmu« leta 2003, je sprožila vojno, povzročila poraz Ba'athistov in Sadamovo usmrtitev ter nadaljevala z uporništvom in državljansko vojno. Ameriške enote so se začele umikati leta 2008 in vojna se je uradno končala leta 2011.[14] Kasnejša stalna represija in sektaška politika vlade Nourija al Malikij je povzročila proteste, po katerih je koalicija baasističnih in sunitskih milic med kampanjo prijela za orožje. Vrhunec kampanje je bila ofenziva ISIS, ki je zaznamovala njegovo hitro ozemeljsko širitev, zaradi česar so se ameriške enote vrnile v vojno, ki je trajala do leta 2017. Od leta 2014 je posredoval tudi Iran, ki je širil svoj vpliv prek skupin sektaških strank in homeinistične milice, kar je sprožilo široke proteste.[15]

Irak je zvezna parlamentarna republika. Predsednik je vodja države, predsednik vlade je vodja vlade, ustava pa predvideva dva posvetovalna organa, predstavniški svet in svet unije. Sodstvo je svobodno in neodvisno od izvršilne in zakonodajne oblasti.[16] Irak velja za nastajajočo srednjo silo s strateško lokacijo in ustanovnega člana Združenih narodov, OPEC-a ter Arabske lige, OIC, Gibanja neuvrščenih in Mednarodnega denarnega sklada. Država ima tretje največje zaloge nafte na svetu za Venezuelo in Saudovo Arabijo in je vodilno središče naftne in plinske industrije. Od svoje neodvisnosti je Irak doživljal obdobja znatne gospodarske in vojaške rasti ter krajšo nestabilnost, vključno z vojnami.

  1. ↑ »دەستووری کۆماری عێراق« (v kurdščini). Parliament of Iraq. Pridobljeno 15. oktobra 2008.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Constitution of Iraq«. Constitute. Pridobljeno 31. maja 2024.
  3. ↑ »Surface water and surface water change«. Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD). Pridobljeno 11. oktobra 2020.
  4. ↑ »وزارة التخطيط، تُصدر بيانا لمناسبة اليوم العالمي للسكان« [Ministry of Planning issues statement on World Population Day]. Ministry of Planning (Iraq) (v arabščini). 1. april 2024. Pridobljeno 1. aprila 2024.
  5. ↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Iraq)«. IMF.org. International Monetary Fund. 10. oktober 2023. Pridobljeno 12. oktobra 2023.
  6. ↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Pridobljeno 9. oktobra 2022.
  7. ↑ Office, Great Britain Foreign (1958). Documents on British Foreign Policy, 1919–1939 (v angleščini). H.M. Stationery Office.
  8. ↑ »Iraq's Constitution« (PDF).
  9. ↑ Keith Maisels, Charles (1993). The Near East: The Archaeology in the "Cradle of Civilization". Routledge. ISBN 978-0-415-04742-5.
  10. ↑ »Iraq | History, Map, Flag, Population, & Facts«. Encyclopædia Britannica (v angleščini). Pridobljeno 7. februarja 2022.
  11. ↑ »Mesopotamian Inventions«. World History Encyclopedia (v angleščini). Pridobljeno 7. februarja 2022.
  12. ↑ Gutas, Dimitri (1998). Greek Thought, Arabic Culture: The Graeco-Arabic Translation Movement in Baghdad and Early Abbasid Society (2nd/8th–10th Centuries). London: Routledge.
  13. ↑ Hunt, Courtney (2005). The History of Iraq (v angleščini). Greenwood Publishing Group. ISBN 978-0-313-33414-6.
  14. ↑ Basu, Moni (18. december 2011). »Deadly Iraq war ends with exit of last U.S. troops«. CNN.com. Pridobljeno 18. decembra 2011.
  15. ↑ Robinson, Kali (18. oktober 2022). »How Much Influence Does Iran Have in Iraq?«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. marca 2023.
  16. ↑ »Iraq – Government and society«. Encyclopædia Britannica (v angleščini). Pridobljeno 5. januarja 2022.

Irak

Dodaje.pl - Ogłoszenia lokalne