Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7. stoletja pred našim štetjem ustvarili ljudje, ki so živeli na ozemljih, ki jih naseljuje ali jim vlada muslimansko prebivalstvo.[1] Islamska umetnost je koncept, ki so ga zahodni umetnostni zgodovinarji prvič uporabili od poznega 19. stoletja in se sklicuje na značilne tradicije v številnih deželah, obdobjih in žanrih.[2] Javna islamska umetnost je tradicionalno nereprezentativna, razen široke uporabe rastlinskih oblik, običajno v različicah spiralnearabeske. Te so pogosto kombinirane z islamsko kaligrafijo, geometrijskimi vzorci v slogih, ki jih običajno najdemo v najrazličnejših medijih, od majhnih predmetov v keramiki ali kovinskih izdelkih do velikih dekorativnih shem v ploščicah na zunanji in notranji strani velikih stavb, vključno z mošejami. Druge oblike islamske umetnosti so islamsko miniaturno slikarstvo, artefakti, kot sta islamsko steklo ali lončenina in tekstilna umetnost, kot so preproge in vezenine.
Na zgodnji razvoj islamske umetnosti so vplivale rimska umetnost, zgodnjekrščanska umetnost (zlasti bizantinska umetnost) in sasanidska umetnost, s poznejšimi vplivi srednjeazijskih nomadskih tradicij. Kitajska umetnost je imela pomemben vpliv na islamsko slikarstvo, lončarstvo in tekstil.[3] Islamska umetnost je od svojih začetkov temeljila na pisni različici Korana in drugih temeljnih verskih delih, kar se odraža v pomembni vlogi kaligrafije, ki predstavlja besedo kot medij božanskega razodetja.[4][5]
Za versko islamsko umetnost je značilna odsotnost figur in obsežna uporaba kaligrafskih, geometrijskih in abstraktnih cvetličnih vzorcev. V posvetni umetnosti muslimanskega sveta so upodobitve človeških in živalskih oblik zgodovinsko cvetele v skoraj vseh islamskih kulturah, čeprav so bila živa bitja na slikah, deloma zaradi nasprotujočih si verskih čustev, pogosto stilizirana, kar je povzročilo različne dekorativne figuralne oblike.
Tako verski kot posvetni umetniški predmeti pogosto kažejo iste reference, sloge in oblike. Sem spadajo kaligrafija, arhitektura, tekstil in pohištvo, kot so preproge in leseni izdelki. Posvetna umetnost in obrt vključuje proizvodnjo tekstila, kot so oblačila, preproge ali šotori, pa tudi gospodinjskih predmetov iz kovine, lesa ali drugih materialov. Poleg tega imajo figurativne miniaturne slike bogato tradicijo, zlasti v perzijskem, mogulskem in osmanskem slikarstvu. Te slike so bile pogosto namenjene ilustriranju dobro znanih zgodovinskih ali poetičnih zgodb.[6] Nekatere interpretacije islama pa vključujejo prepoved upodabljanja živih bitij, znano tudi kot anikonizem. Islamski anikonizem deloma izhaja iz prepovedi malikovanja, deloma pa iz prepričanja, da je ustvarjanje živih oblik božja pravica.[7][8]
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)