Kenija

Republika Kenija Jamhuri ya Kenya (svahilijsko)
Zastava Grb
Geslo: Harambee ("Držimo se vsi skupaj")
Himna: Ee Mungu Nguvu Yetu ("O Bog vsega stvarstva")
Glavno mesto	Nairobi 1°16′S 36°48′E / 1.267°S 36.800°E / -1.267; 36.800
Uradni jeziki	angleščina, svahilščina[1]
Etnične skupine (2019[2])	17,13% Kikuji 14,35% Luhya 13,37% Kalenjin 10,65% Luo 9,81% Kamba 5,85% Somalis 5,68% Kisii 5,23% Mijikenda 4,15% Meru 13,78% Druge
Religija (2019[2])	85,5% Kristjani —60,8% Protestanti —20,6% Katoliki —4,1% Drugi 10,9% Muslimani 1,6% Ateisti 0,7% Tradicionalna verovanja 1,3% Drugo
Demonim(i)	Kenijec, Kenijka
Vlada	Enotna predsedniška republika
• Predsednik	Uhuru Kenyatta
Zakonodajalec	Parlament
• zgornji dom	Senat
• spodnji dom	Narodna skupščina
Neodvisnost  od Združenega kraljestva
• Samoupravljanje	12. december 1963
• Razglašena republika	12. december 1964
Površina
• skupaj	580.367 km2[3][4] (48.)
• voda (%)	2,3
Prebivalstvo
• ocena 2021	54.985.698[5] (29.)
• popis 2019	47.564.296[6]
• gostota	78/km2 (124.)
BDP (ocena 2020)
• skupaj (nominal.)	$109,116 mrd[7]
• skupaj (PKM)	$250,854 mrd[8]
• na preb. (nominal.)	$2.296[7]
• na preb. (PKM)	$5.274 [7]
Gini (2015)	40,8[9] srednji
HDI (2019)	0,601[10] srednji · 143.
Valuta	kenijski šiling (KES)
Časovni pas	UTC +3 (East Africa Time)
Format datuma	dd/mm/yy
Stran vožnje	left
Klicna koda	+254
Internetna domena	.ke
Po podatkih Cie ocene za to državo izrecno upoštevajo učinke umrljivosti zaradi aidsa; to lahko povzroči nižjo pričakovano življenjsko dobo, višjo umrljivost in umrljivost dojenčkov, nižje stopnje prebivalstva in rasti ter spremembe v porazdelitvi prebivalstva po starosti in spolu, kot bi sicer pričakovali.

Kenija, uradno Republika Kenija (svahilijsko Jamhuri ya Kenya), je država v vzhodni Afriki. Kenija je s 580.367 kvadratnih kilometrov 48. največja država na svetu po površini. Z več kot 47,6 milijona prebivalcev po popisu 2019 je Kenija 29. najbolj naseljena država. Glavno in največje mesto Kenije je Nairobi, medtem ko je njeno najstarejše mesto in prvo glavno mesto obalno mesto Mombasa. Mesto Kisumu je tretje največje mesto in tudi celinsko pristanišče na Viktorijinem jezeru. Drugi pomembni mestni središči sta Nakuru in Eldoret. Od leta 2020 je Kenija tretje največje gospodarstvo v podsaharski Afriki za Nigerijo in Republiko Južno Afriko.^[11] Kenija meji na Južni Sudan na severozahodu, Etiopijo na severu, Somalijo na vzhodu, Ugando na zahodu, Tanzanijo na jugu in Indijski ocean na jugovzhodu. Njena geografija, podnebje in prebivalstvo se zelo razlikujejo, od mrzlih zasneženih gorskih vrhov (Batian, Nelion in Point Lenana na Mount Kenya) z obsežnimi okoliškimi gozdovi, divjimi živalmi in rodovitnimi kmetijskimi regijami do zmernega podnebja v zahodnih okrožjih in okrožjih riftskih dolin ter suhih manj rodovitnih sušnih in polsušnih območij ter absolutne puščave (puščava Chalbi in puščava Nyiri).

Najzgodnejši prebivalci Kenije so bili lovci nabiralci, podobni današnjemu ljudstvu Hadza.^[11] Glede na arheološko datiranje povezanih artefaktov in skeletnega materiala so se kušitski govorci prvič naselili v kenijskih nižinah med 3200 in 1300 pred našim štetjem, v fazi, znani kot savanski pastoralni neolitik ​​(prej znani kot kultura kamnite sklede). Nilotsko (nilo-saharski jezik) govoreči pastirji (predniki kenijskih govorcev nilotov) so se začeli seliti iz današnjega Južnega Sudana v Kenijo okoli leta 500 pred našim štetjem. Ljudje Bantu so se naselili na obali in v notranjosti med letoma 250 pred našim štetjem in 500 n. št.^[12] Evropski stik se je začel leta 1500 s Portugalskim imperijem, čeprav se je učinkovita kolonizacija Kenije začela v 19. stoletju med evropskim raziskovanjem notranjosti. Današnja Kenija je nastala iz protektorata, ki ga je ustanovil Britanski imperij leta 1895, in kasnejše kenijske kolonije, ki se je začela leta 1920. Številni spori med Združenim kraljestvom in kolonijo so privedli do revolucije Mau Mau, ki se je začela leta 1952 in razglasitve neodvisnosti leta 1963. Po osamosvojitvi je Kenija ostala članica Skupnosti narodov. Trenutna ustava je bila sprejeta leta 2010, da bi nadomestila ustavo neodvisnosti iz leta 1963.

Kenija je predsedniška demokratična republika, v kateri izvoljeni uradniki zastopajo ljudi, predsednik pa je vodja države in vlade. Kenija je članica Združenih narodov, Commonwealtha, Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada, COMESA (Skupni trg za vzhodno in južno Afriko), Mednarodnega kazenskega sodišča in drugih mednarodnih organizacij. Kenija je z BND 1460^[13] gospodarstvo z nižjimi srednjimi dohodki. Kenijsko gospodarstvo je največje v vzhodni in osrednji Afriki, pri čemer Nairobi služi kot glavno regionalno trgovsko središče. Kmetijstvo je največji sektor: čaj in kava sta tradicionalna pridelka, sveže cvetje pa hitro rastoči izvoz. Storitvena industrija je tudi glavno gospodarsko gonilo, zlasti turizem. Kenija je članica trgovinskega bloka Vzhodnoafriške skupnosti, čeprav jo nekatere mednarodne trgovinske organizacije kategorizirajo kot del Velikega Afriškega roga. Afrika je največji izvozni trg Kenije, sledi pa ji Evropska unija.

1. ↑ Constitution (2009) Art. 7 [National, official and other languages] "(1) The national language of the Republic is Swahili. (2) The official languages of the Republic are Swahili and English. (3) The State shall–-–- (a) promote and protect the diversity of language of the people of Kenya; and (b) promote the development and use of indigenous languages, Kenyan Sign language, Braille and other communication formats and technologies accessible to persons with disabilities."
2. ↑ ^{2,0 2,1} »2019 Kenya Population and Housing Census Volume IV: Distribution of Population by Socio-Economic Characteristics«. Kenya National Bureau of Statistics. Arhivirano iz spletišča dne 5 junij 2020. Pridobljeno 24 marec 2020.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
3. ↑ »Demographic Yearbook – Table 3: Population by sex, rate of population increase, surface area and density« (PDF). United Nations Statistics Division. 2012. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 26. avgusta 2020. Pridobljeno 4. septembra 2017.
4. ↑ »United Nations Statistics Division - Demographic and Social Statistics«. unstats.un.org. Arhivirano iz spletišča dne 28. aprila 2015. Pridobljeno 4. septembra 2017.
5. ↑ »Kenya Population Growth Rate 1950-2021«. Macrotrends.net. Arhivirano iz spletišča dne 27. maja 2021. Pridobljeno 27. junija 2021.
6. ↑ »2019 Kenya Population and Housing Census Results«. Kenya National Bureau of Statistics. 4. november 2019. Arhivirano iz spletišča dne 5 november 2019. Pridobljeno 15 november 2019.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
7. ↑ ^{7,0 7,1 7,2} »World Economic Outlook Database, April 2019«. IMF.org. International Monetary Fund. Arhivirano iz spletišča dne 12. februarja 2020. Pridobljeno 15. junija 2019.
8. ↑ »Report for Selected Countries and Subjects (valuation of Kenya GDP)«. International Monetary Fund. Arhivirano iz spletišča dne 19. oktobra 2020. Pridobljeno 1. novembra 2017.
9. ↑ »Gini index«. World Bank Group. 2019. Arhivirano iz spletišča dne 4. februarja 2020. Pridobljeno 17. junija 2021.
10. ↑ »Human Development Report 2020« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 15. december 2020. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 15. decembra 2020. Pridobljeno 15. decembra 2020.
11. ↑ ^{11,0 11,1} Reporter, Standard. »Kenya now third-largest economy in sub-Saharan Africa«. The Standard (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 8. junija 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
12. ↑ »Wonders Of The African World«. pbs (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 19. oktobra 2019. Pridobljeno 18. oktobra 2021.
13. ↑ »GNI per capita, Atlas method (current US$) | Data«. data.worldbank.org. Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2018. Pridobljeno 29. januarja 2019.