Kraljevina Sardinija

Kraljevina Sardinija Regnum Sardiniae et Corsicae[1] Reino de Cerdeña Royaume de Sardaigne Regno di Sardegna
1324–1861
Zastava Grb (c. 1831)
Himna: S'hymnu sardu nationale
Kraljevina Sardinija, leta 1815: Celinski Piemont z Savojo, Nico in Sardinijo v vstavku
Glavno mesto	Cagliari (1324–1720, 1798–1814) Torino (1720–1798, 1814–1861)
Skupni jeziki	sardinščina, korziščina, katalonščina in španščina,[2] italijanščina (od 1760 dalje[3][4][5][6]), francoščina, piedmontski jezik, ligurščina, okcitanščina, arpitan
Vlada	Absolutna monarhija (1324–1849) Parlamentarna ustavna monarhija (1849–1861)
Kralj
• 1324–1327	Jakobu II. Aragonski (prvi)
• 1849–1861	Viktor Emanuel II. (zadnji)
Ministrski predsednik
• 1848	Cesare Balbo (prvi)
• 1860–1861	Camillo Benso (zadnji)
Zakonodajalec	Parlament
• zgornji dom	Subalpinski senat
• spodnji dom	Poslanska zbornica
Zgodovina
• Potrditev papeža	1297
• Ustanovitev	1324
• Kraljevina Habsburžanom	1714
• Kraljevina Savojcem	1720
• Fusione perfetta	1848
• Izguba Savoje in Nice	1860
• Postane nova Kraljevina Italija	1861
Površina
1859	73810 km2
Valuta	Cagliarese (to 1813) Scudo sardo (do 1816) Scudo piemontese(do 1816) francoski frank (1800–14) Lira sabauda (1816–61)
Predhodnice Naslednice Giudicato iz Arboreje Republika Pisa Sassari Savojska vojvodina Kraljevina Italija [[Drugo francosko cesarstvo]]
Danes del	Francija  Italija  Monako

Kraljevina Sardinija je vladala na istoimenskem otoku od leta 1297 do leta 1861, ko je skupaj z ostalimi deli Italije postala Kraljevina Italija.

1. ↑ Kraljevina naj bi vključevala tudi sosednji otok Korziko, dokler njen status genovske dežele ni priznal Ferdinand II. Aragonski, ki je Korziko omenil leta 1479 (Francesco Cesare, Casula. Italia, il grande inganno 1861-2011, Carlodelfino Editore, str. 32, 49). Vendar pa je vsak kralj na Sardiniji obdržal nominalni naslov Rex Corsicae ("Kralj Korzike").
2. ↑ Storia della lingua sarda, vol. 3, a cura di Giorgia Ingrassia e Eduardo Blasco Ferrer
3. ↑ The phonology of Campidanian Sardinian : a unitary account of a self-organizing structure, Roberto Bolognesi, The Hague : Holland Academic Graphics
4. ↑ S'italianu in Sardìnnia , Amos Cardia, Iskra
5. ↑ Settecento sardo e cultura europea: Lumi, società, istituzioni nella crisi dell'Antico Regime; Antonello Mattone, Piero Sanna; FrancoAngeli Storia; pp.18
6. ↑ »Limba Sarda 2.0S'italianu in Sardigna? Impostu a òbligu de lege cun Boginu – Limba Sarda 2.0«. Limba Sarda 2.0. Pridobljeno 28. novembra 2015.