Kriptografija

Šifrirni stroj z imenom Enigma (*Uganka*), ki ga je uporabljal Wehrmacht v 2. svetovni vojni, je za zaščito občutjivih sporočil in zvez uporabljal zapleteno šifriranje.

Kriptografíja (grško kryptós - skrit in gráphein - pisati) je veda o matematičnih tehnikah za dosego informacijske varnosti, kot je zaupnost, celovitost podatkov, overjanje identitete in podatkov.

Študij kriptografije in kriptoanalize je kriptologija. Kriptografija se ukvarja s študijem in razvojem metod in metodologij za šifriranje, kjer se običajno uporabljajo skrivni ključi, s katerimi je mogoče dešifrirati šifrirano sporočilo ali informacijo.

Kriptografija ne pomeni samo zagotavljanje informacijske varnosti, ampak tudi določene matematične tehnike za doseganje le-te. Kriptografija je nastala kot posledica komunikacije v prisotnosti nasprotnikov oz. tekmecev. Uporablja se za preprečevanje in odkrivanje zlorab in ostalih zlonamernih dejanj.^[1]

Osnovno sporočilo po navadi imenujemo čistopis (angleško cleartext, plaintext), zašifrirano pa šifropis ali tajnopis (angleško ciphertext).

Predmeti preučevanja kriptografije so:

pisna sporočila (kriptografija)
govorna sporočila (kriptofonija)
vizualna in druga sporočila

Kriptografija se uporablja predvsem za potrebe oboroženih sil, obveščevalnih služb, diplomatske službe,... Ker kriptografija v veliki meri temelji na matematiki, jo nekateri obravnavajo kot vejo matematike.

↑ »Teorija kriptologije« (PDF). Pridobljeno 26. maja 2016.

[1] »Teorija kriptologije« (PDF). Pridobljeno 26. maja 2016.

[1]