Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru. Je nosilec genov; sestavljen je iz DNK, histonov in nehistonskih beljakovin. V celičnem ciklusu so kromosomi vidni predvsem med mitozo in mejozo. Število in zgradba kromosomov so značilni za vrsto evkariontskega organizma.[1]
Število kromosomov je od vrste do vrste različno; v celicah vinske mušice jih je na primer 8, v človeških celicah pa 46. Zvitki iz DNK in beljakovin, ki sestavljajo kromosom evkariontskih celic, morajo biti natančno urejeni in strnjeni, da se lahko ogromne molekule DNK stisnejo v celično jedro.[2] Prokarionti (bakterije in arheje) imajo v celici običajno po en krožni kromosom.[3]
Strnjeni kromosomi pri evkariontih nastanejo med celično delitvijo na sledeč način: najprej ima molekula linearno zgradbo. Potem se prvič zvije, in sicer spiralno, zato je tudi v obliki dvojne vijačnice. Drugič se ovije okoli histonov ali histonskih beljakovin. Ta skupek se imenuje nukleosom. Posamezni paketi izgledajo kot vozli na vrvi. Nukleosomi se združujejo v nukleosomske pakete, takrat se zvijejo tretjič. Četrtič se več paketov zgosti in nastane struktura četrtega zvijanja. Nastali produkt se imenuje kromatin ali kromatinsko vlakno. Več kromatinov se pred delitvijo, natančneje v profazi, ki je prvo obdobje delitve (ostala so še: metafaza, anafaza in telofaza). Zvijejo se še petič, in takrat je izoblikovan kromosom.
Kromosomi v celičnem jedru niso vidni, niti pod mikroskopom, če celica ni v fazi delitve. Med celično delitvijo pa postane DNK v kromosomu tesneje strnjena in takrat so kromosomi vidni pod mikroskopom. Do večina znanih dognanj o kromosomih so tako raziskovalci prišli s pomočjo celic v fazi delitve.[4]
<ref>
; sklici, poimenovani Thanbichler
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).