Kropa

Kropa
Kropa Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°17′30.25″N 14°12′18.58″E / 46.2917361°N 14.2051611°E / 46.2917361; 14.2051611
Država	Slovenija
Statistična regija	Gorenjska
Občina	Radovljica
Površina
• Skupno	4,9 km2
Nadm. višina	493,6 m
Prebivalstvo  (2024)[1]
• Skupno	758
• Gostota	150 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	4245 Kropa
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia
Kropa - Trško naselje
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremična kulturna dediščina
Lega	Občina Radovljica
RKD št.	296 (opis enote)[2]
Razglasitev NKD	25. december 1953

Lega kraja v Atlasu okolja

Kropa je razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom leži ob vzhodnem vznožju planote Jelovica v Občini Radovljica. Naselje se deli na »Zgornji konec« (Kotel), »Srednji konec« (Plac) in novo »Stočje«.

Slovi po tradicionalni železarski in kovaški dejavnosti. Kropa je od Radovljice oddaljena 13 km. Skozi naselje teče hudourniški potok Kroparica, ki se izliva v potok Lipnica. Kroparica ima amfiteatrsko povirje z močnim kraškim izvirom. Hudourniški značaj Kroparice je tudi etimološko jedro imena naselja in potoka: na odseku svojega toka skozi naselje se v deževnih obdobjih peni kakor »krop« (vrela voda).

Kropa se je razvila, ker so bili tu na voljo vodna energija, lesno oglje in železova ruda na Jelovici. Železarstvo, živo vse od keltske dobe, je konec dvajsetega stoletja zaradi razvoja sodobnejše črne metalurgije zamrlo. Industrija (tovarna Plamen) je po letu 1945 izpodrinila tudi ročno žebljarstvo. Prebivalci so zaposleni še v umetnostni kovaški obrti.

Zgodovino kroparskega železarstva in fužinarstva lahko spoznamo v Kovaškem muzeju, ki se nahaja v Klinarjevi hiši (Kropa 10), zgrajeni v 17. stoletju in vigenjcu Vice. Sicer pa so ročno izdelani kovaški predmeti v naselju zelo prisotni. Najbolj so opazne raznolike ulične svetilke, pa tudi železni zmaj, opasani kamen itd.

V naselju se nahajata baročna župnijska cerkev svetega Lenarta in podružnična cerkev Matere Božje.

Iz Krope vodi več pohodnih poti na Vodiško planino na Jelovici, na Jamnik preko Barigle ali po cesti ter dalje na razgledno točko Bela peč, od koder je lep razgled na Nemilje, Jamnik, Kranj itd.

1. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
2. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 296«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.