Back Китаи AB Cineu ACE Китай ADY Volksrepubliek China AF Volksrepublik China ALS ቻይና AM China AMI Republica Popular de China AN Cina seo Folclice Cynewise ANG चीन ANP
 | Članek potrebuje lekturo. Razlog za to je: pomanjkovanje prečrkovanja iz pinjina v slovenščino. (mesec ni naveden) |
Ljudska republika Kitajska 中华人民共和国 Zhōnghuá Rénmín Gònghéguó | |
|---|---|
| Himna: 义勇军进行曲 Yìyǒngjūn Jìnxíngqǔ Marš prostovoljcev | |
.svg) | |
| Glavno mesto | Peking |
| Največje mesto | Šanghaj |
| Uradni jeziki | kitajščina[1]1 |
| Demonim(i) | Kitájec, Kitájka |
| Vlada | socialistična republika2 |
| Ši Džinping | |
| Li Čjang | |
| Ustanovitev | |
1. oktobra 1949 | |
| Površina | |
• skupaj | 9.596.9613 km2 (3. / 4.) |
| Prebivalstvo | |
• ocena 2016 | 1.403.500.365[2] (1.) |
• popis 2010 | 1.339.724.852[3] |
| BDP (ocena 2016) | |
• skupaj (nominal.) | $14.092 trillion[4] (2.) |
• skupaj (PKM) | $25.238 trillion[4] (1.) |
• na preb. (nominal.) | $10,087[4] (71.) |
• na preb. (PKM) | $18,066[4] (79.) |
| Gini (2015) | 46,2[5] visok |
| HDI (2017) |  0,752[6]visok · 86. |
| Valuta | Renminbi (yuan)(¥)2 (CNY) |
| Časovni pas | UTC +8 |
• poletni | UTC +8 (ne upoštevajo) |
| Klicna koda | 862 |
| Internetna domena | .cn2 |
| |
| Kitajska |
|---|
 |
| Splošni oris |
| Zgodovina |
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev. Obsega približno 9.600.000 kvadratnih kilometrov in je tretja ali četrta največja država po površini, odvisno od vira.[8] Državo upravlja Komunistična partija Kitajske, razdeljena je na 22 provinc, pet avtonomnih regij, štiri neposredno upravljane občine (Peking, Tjandžin, Šanghaj in Čongčing) in posebni upravni regiji Hongkong in Macau.
Kitajska je nastala kot ena prvih civilizacij na svetu v rodovitnem bazenu Rumene reke in Velikem kitajskem nižavju. Kitajski politični sistem že tisočletja temelji na dednih monarhijah ali dinastijah, ki se začenjajo s pollegendarno dinastijo Šja (Xia) v 21. stoletju pred pr. n. št.[9] Od takrat se je Kitajska večkrat razširila, razdelila in ponovno združila. V 3. stoletju pr. n. št. je Č'in (Qin) združil jedro Kitajske in ustanovil prvo kitajsko dinastijo. Naslednja dinastija Han, ki je vladala od leta 206 pr. n. št. do leta 220, je v tem času videla nekaj najsodobnejše tehnologije, med drugim izdelavo papirja in kompas,[10] skupaj s kmetijskimi in medicinskimi izboljšavami. Izum smodnika in tiska v dinastiji Tang (618-907) in Severni Song (960-1127) je končal štiri velike izume. Kultura Tang se je razširila v Aziji, saj je nova pomorska svilna cesta vodila trgovce do Mezopotamije in Afriškega roga. Dinastična vladavina se je končala leta 1912 z Xinhai revolucijo, ko je republika zamenjala dinastijo Čing. Kitajska državljanska vojna je pripeljala do razdelitve ozemlja leta 1949, ko je Komunistična partija Kitajske ustanovila Ljudsko republiko Kitajsko, enotno enopartijsko suvereno državo na območju celinske Kitajske, vlada Kuomintanga pa se je umaknila na otok Tajvan. Politični status Tajvana ostaja sporen.
Od uvedbe gospodarskih reform v letu 1978 je kitajsko gospodarstvo postalo eno najhitreje rastočih na svetu, letna rast pa dosledno nad 6 %.[11] Od leta 2016 je to drugo največje gospodarstvo na svetu po nominalnem BDP in največje po kupni moči (PPP). Kitajska je tudi največji izvoznik na svetu in drugi največji uvoznik blaga. Je priznana jedrska sila in ima največjo stalno vojsko na svetu in drugi največji obrambni proračun. LRK je stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, ko je leta 1971 zamenjala ROC in aktivni svetovni partner mehanizma ASEAN Plus. Kitajska je tudi vodilni član številnih formalnih in neformalnih večstranskih organizacij, med njimi Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), WTO, APEC, BRICS, BCIM Forum in G20. Kitajska je zelo močna in velika regionalna sila znotraj Azije in je označena kot potencialna velesila.[12]
- ↑ »Law of the People's Republic of China on the Standard Spoken and Written Chinese Language (Order of the President No.37)« (v angleščini). Kitajska vlada. 31. oktober 2000. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. julija 2013. Pridobljeno 28. februarja 2014.
- ↑ »World Population Prospects 2017« (v angleščini). United Nations DESA / Population Division. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. junija 2020. Pridobljeno 15. oktobra 2018.
- ↑ »Press Release on Major Figures of the 2010 National Population Census« (v angleščini). Statistični urad Ljudske republike Kitajske. 28. april 2011. Pridobljeno 28. februarja 2014.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 »IMF Data Mapper«. IMF. april 2018.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ »China's Economy Realized a Moderate but Stable and Sound Growth in 2015«. National Bureau of Statistics of China. 19. januar 2016. Pridobljeno 20. januarja 2016.
Taking the per capita disposable income of nationwide households by income quintiles, that of the low-income group reached 5,221 yuan, the lower-middle-income group 11,894 yuan, the middle-income group 19,320 yuan, the upper-middle-income group 29,438 yuan, and the high-income group 54,544 yuan. The Gini Coefficient for national income in 2015 was 0.462.
- ↑ »Human Development Indices and Indicators: 2018 Statistical update« (PDF). United Nations Development Programme. 15. september 2018. Pridobljeno 15. septembra 2018.
- ↑ »Population density (people per sq. km of land area)«. IMF. Pridobljeno 16. maja 2015.
- ↑ »The World Factbook — Central Intelligence Agency«. www.cia.gov. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. februarja 2014. Pridobljeno 15. oktobra 2018.
- ↑ Xia–Shang–Zhou Chronology Project by People's Republic of China
- ↑ Tom (1989), 99; Day & McNeil (1996), 122; Needham (1986e), 1–2, 40–41, 122–123, 228.
- ↑ »GDP growth (annual %)«. World Bank. Pridobljeno 25. maja 2018.
- ↑ »A Point Of View: What kind of superpower could China be?«. BBC. 19. oktober 2012. Pridobljeno 21. oktobra 2012.