Lorentzeva sila

Lorentzeva síla [lórenceva ~] je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju:

${\displaystyle {\vec {\mathbf {F} }}={\vec {\mathbf {F} }}_{\mathrm {e} }+{\vec {\mathbf {F} }}_{\mathrm {m} }\!\,,}$

oziroma:

${\displaystyle {\vec {\mathbf {F} }}=e({\vec {\mathbf {E} }}+{\vec {\mathbf {v} }}\times {\vec {\mathbf {B} }})\!\,.}$

Pri tem je ${\displaystyle {\vec {\mathbf {F} }}}$ vektor sile, e električni naboj, ${\displaystyle {\vec {\mathbf {E} }}}$ vektor jakosti električnega polja, ${\displaystyle {\vec {\mathbf {v} }}}$ vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, ${\displaystyle {\vec {\mathbf {B} }}}$ pa vektor gostote magnetnega polja.

Električno polje v smeri gibanja nabitega delca tega pospešuje ali zavira, električno polje v prečni smeri pa ga odklanja iz smeri. Prav tako delec odklanja tudi prečno magnetno polje, medtem ko magnetno polje v smeri gibanja delca na njegovo gibanje nima vpliva, saj je vektorski produkt dveh kolinearnih vektorjev enak nič.

Lorentzeva sila nosi ime po nizozemskem fiziku Hendriku Antoonu Lorentzu.

Izraz eE se imenuje električna ali Coulombova sila, izraz e(v × B) pa magnetna sila.^[1] Po nekaterih definicijah, se izraz »Lorentzova sila« nanaša posebej na člen za magnetno silo:^[2]

${\displaystyle {\vec {\mathbf {F} }}_{\mathrm {m} }=e({\vec {\mathbf {v} }}\times {\vec {\mathbf {B} }})\!\,,}$

kjer celotno elektromagnetno silo (vključno z električno silo) imenujejo s kakšnim drugim (nestandardnim) imenom.

1. ↑ Griffiths (1999), str 204.
2. ↑ Na primer spletišče Lorentzevega inštituta [1] ali Griffiths.