Magnetni pretok

Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φ_m) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev. Mednarodni sistem enot predpisuje zanj izpeljano enoto Vs, oziroma weber.

Če poznamo gostoto magnetnega polja oz. gostoto magnetnega pretoka ${\displaystyle {\vec {\mathbf {B} }}}$, lahko zapišemo splošni izraz za magnetni pretok skozi končno površino S s ploskovnim integralom:

${\displaystyle \Phi _{\mathrm {m} }=\int _{S}{\vec {\mathbf {B} }}\cdot \mathrm {d} {\vec {\mathbf {S} }}\!\,,}$

kjer je vektorski element površine ploskve določen kot:

${\displaystyle {\mathrm {d} }{\vec {\mathbf {S} }}={\mathrm {d} }S\cdot {\vec {\mathbf {n} }}\!\,,}$

kjer je ${\displaystyle {\vec {\mathbf {n} }}}$ enotski vektor, pravokoten na ploskev.

Magnetni pretok skozi zaključeno površino je enak:

${\displaystyle \Phi _{\mathrm {m} }=0\!\,,}$

zaradi dejstva, da ne obstajajo magnetni monopoli. Zveza velja splošno in je znana kot Gaussov zakon o magnetnem pretoku, ki predstavlja eno od Maxwellovih enačb:

${\displaystyle \oint _{S}{\vec {\mathbf {B} }}\cdot \mathrm {d} {\vec {\mathbf {S} }}=0\!\,.}$