Back Mao Zedong AF Mao Zedong ALS ማው ፀ-ቶንግ AM Mao Zedong AN माओ त्से-तुंग ANP ماو تسي تونغ Arabic ماو تسي طونݣ ARY ماو تسى تونج ARZ মাও জেদং AS Mao Zedong AST
| Mao Cetung | |
|---|---|
| 毛泽东 | |
.jpg) Uradni portret (posmrtno izdan, 1976) | |
| predsednik Komunistične partije Kitajske | |
| Na položaju 20. marec 1943 – 9. september 1976 | |
| Predhodnik | Džang Ventjan |
| Naslednik | Hua Guofeng |
| predsednik Ljudske republike Kitajske | |
| Na položaju 27. september 1954 – 27. april 1959 | |
| Premier | Džov Enlaj |
| Namestnik | Džu De |
| Naslednik | Lju Šaoči |
| predsednik Osrednje vojaške komisije | |
| Na položaju 8. september 1954 – 9. september 1976 | |
| Namestnik | Džu De Lin Bjao Je Džjanjing |
| Naslednik | Hua Guofeng |
| predsednik Centralne ljudske vlade Kitajske | |
| Na položaju 1. oktober 1949 – 27. september 1954 | |
| Premier | Džov Enlaj |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | 毛澤東 26. december 1893[1][2][…] Šaošan[d], dinastija Čing |
| Smrt | 9. september 1976[4][5][…] (82 let) Džongnanhaj |
| Narodnost |  Kitajec |
| Politična stranka | Komunistična partija Kitajske |
| Zakonci |
|
| Alma mater | Hunan First Normal University |
| Poklic | politik, pesnik, pisatelj, filozof, učitelj, bibliotekar, strateg, politični teoretik, revolucionar, kaligraf |
| Podpis |  |
| Mao Cetung | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
.svg) "Mao Dzedong" v poenostavljenih (zgoraj) in tradicionalnih (spodaj) kitajskih pismenkah | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Poenostavljeno kitajsko | 毛泽东 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Tradicionalno kitajsko | 毛澤東 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Vljudnostno ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Poenostavljeno kitajsko | 润之 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Tradicionalno kitajsko | 潤之 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||
Mao Cetung (/ˈmaʊ (d)zəˈdʊŋ/; poenostavljena kitajščina: 毛泽东; tradicionalna kitajščina: 毛澤東; pinjin: Máo Zédōng) tudi Mao Dzedong ter poznan kot voditelj Mao, kitajski politik, državnik in prvi voditelj LRK, * 26. december 1893, Šaošan, Hunan, dinastija Čing, † 9. september 1976, Peking, Ljudska republika Kitajska.
Bil je ustanovitelj Ljudske republike Kitajske, ki ji je vladal od ustanovitve leta 1949 do svoje smrti leta 1976. Njegove ideološke marksistično-leninistične teorije, vojaške strategije in politične metode so skupaj znane kot maoizem.
Mao velja za enega najpomembnejših posameznikov v dvajsetem stoletju. Znan je tudi kot politični intelekt, teoretik, vojaški strateg in pesnik. Kitajska je bila v času Maa vpletena v korejsko vojno, kitajsko-sovjetski razkol, vietnamsko vojno in vzpon rdečih Kmerov. Podporniki Maa so mu pripisali preoblikovanje Kitajske iz polkolonije v močno suvereno državo, s povečano pismenostjo in pričakovano življenjsko dobo.[7][8][9][10] Maa so pohvalili tudi, ker je Kitajsko spremenil iz polkolonije v vodilno svetovno silo, z zelo napredno pismenostjo, pravicami žensk, osnovnim zdravstvenim varstvom, osnovnim izobraževanjem in pričakovano življenjsko dobo. Nasprotno je njegova totalitarna vladavina deležna obsojanja, saj je vpeljal krut avtokratski in totalitarni režim, odgovoren pa je za množično represijo ter uničevanje verskih in kulturnih artefaktov in mest.[11][12][13] Maova vlada je bila odgovorna za veliko število smrtnih žrtev, z ocenami od 60 do 80 milijonov, zaradi lakote, preganjanja, prisilnega dela v zaporih in taboriščih ter številnih množičnih usmrtitev.
Mao je bil sin uspešnega kmeta v Shaoshanu v Hunanu. Sprva je imel Mao kitajski nacionalistični in protiimperialistični pogled, nanj pa so še posebej vplivali dogodki Xinhai revolucije leta 1911 in četrtomajskega gibanja leta 1919. Kasneje je med delom na Pekinški univerzi sprejel marksizem-leninizem in jeseni 1927 ustanovil Kitajsko komunistično partijo (KPK). Med kitajsko državljansko vojno med Kuomintangom (KMT) in KPK je Mao pomagal ustanoviti kitajsko delavsko - kmečko Rdečo armado z radikalno zemljiško politiko Sovjetske zveze Jiangxi. Čeprav se je KPK med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) začasno povezala s KMT pod Združeno fronto, se je kitajska državljanska vojna po predaji Japonske nadaljevala, leta 1949 pa so Maove sile premagale nacionalistično vlado, ki se je umaknila na Tajvan.
1. oktobra 1949 je Mao razglasil ustanovitev Ljudske republike Kitajske, marksistično-leninistične enopartijske države, ki jo je vodila KPK in uvedel socializem. V naslednjih letih je okrepil svoj nadzor s kampanjami proti najemodajalcem, zatiranjem protirevolucionarjev, "kampanjami proti trem in petim proti" in s psihološko zmago v korejski vojni, ki je skupaj povzročila smrt več milijonov ljudi na Kitajskem. Od leta 1953 do 1958 je imel Mao pomembno vlogo pri uveljavljanju načrtnega gospodarstva na Kitajskem, pri oblikovanju prve ustave LRK, sprožitvi programa industrializacije in sprožitvi projekta "Dve bombi, en satelit". V letih 1955 – 1957 je Mao sprožil gibanje Sufan in protidesničarsko kampanjo, pri čemer je bilo v nadaljnjih letih preganjanih najmanj 550.000 ljudi, večinoma intelektualcev in disidentov. Leta 1958 je sprožil velik skok naprej, katerega cilj je bil hitro preoblikovati kitajsko gospodarstvo iz agrarnega v industrijsko, kar je privedlo do najsmrtonosnejše lakote v zgodovini z ocenjenim številom smrti od 15 do 55 milijonov ljudi med letoma 1958 in 1962. Leta 1963 je Mao ustanovil socialistično izobraževalno gibanje, leta 1966 pa je sprožil Kulturno revolucijo, program za odstranjevanje "protirevolucionarnih" elementov v kitajski družbi, ki je trajal 10 let in je bil zaznamovan z nasilnim razrednim bojem, razširjenim uničevanjem kulturnih artefaktov in izjemnim dvigom Maovega kulta osebnosti. Med revolucijo je bilo preganjanih več deset milijonov ljudi, ocenjeno število smrti pa se giblje od več sto tisoč do milijonov, vključno z Liu Shaoqijem, drugim predsednikom LRK. Po letih slabega zdravja je Mao leta 1976 doživel številne srčne napade in nato septembra istega leta umrl v starosti 82 let. V času Maovega vladanja je kitajsko prebivalstvo naraslo s približno 550 milijonov na več kot 900 milijonov, medtem ko vlada ni dosledno izvajala svoje politike načrtovanja družine. Po Maovi smrti ga je s časoma nasledil Deng Šjaoping, ki je obsodil njegovo vladavino in začel “demaoizacijo” kitajske družbe.
- ↑ Short P. Mao: A Life — Britain: Hodder & Stoughton, 1999. — P. 19. — 782 p. — ISBN 978-0-340-60624-7
- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ Immanuel C.Y. Hsü The Rise of Modern China — 6 — USA: OUP, 2000. — P. 767. — 1136 p. — ISBN 978-0-19-512504-7
- ↑ Short P. Mao: A Life — Britain: Hodder & Stoughton, 1999. — P. 625–626. — 782 p. — ISBN 978-0-340-60624-7
- ↑ Zhisui L. The Private Life of Chairman Mao (1996 edition) — 1996. — P. 9. — ISBN 978-0-09-964881-9
- ↑ Bottelier, Pieter (9. april 2018). Economic Policy Making In China (1949–2016): The Role of Economists (v angleščini). Routledge. str. 131. ISBN 978-1-351-39381-2.
We should remember, however, that Mao also did wonderful things for China; apart from reuniting the country, he restored a sense of natural pride, greatly improved women's rights, basic healthcare and primary education, ended opium abuse, simplified Chinese characters, developed pinyin and promoted its use for teaching purposes.
- ↑ Pantsov, Alexander V.; Levine, Steven I. (2013). Mao: The Real Story. Simon & Schuster. str. 574. ISBN 978-1451654486.
- ↑ Galtung, Marte Kjær; Stenslie, Stig (2014). 49 Myths about China. Rowman & Littlefield. str. 189. ISBN 978-1-4422-3622-6.
- ↑ Babiarz, Kimberly Singer; Eggleston, Karen; in sod. (2015). »An exploration of China's mortality decline under Mao: A provincial analysis, 1950–80«. Population Studies. 69 (1): 39–56. doi:10.1080/00324728.2014.972432. ISSN 0032-4728. PMC 4331212. PMID 25495509.
China's growth in life expectancy at birth from 35–40 years in 1949 to 65.5 years in 1980 is among the most rapid sustained increases in documented global history.
- ↑ Johnson, Ian (5. februar 2018). »Who Killed More: Hitler, Stalin, or Mao?«. The New York Review of Books (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 5. februarja 2018. Pridobljeno 18. julija 2020.
- ↑ Fenby, Jonathan (2008). Modern China: The Fall and Rise of a Great Power, 1850 to the Present. Penguin Group. str. 351. ISBN 978-0-06-166116-7.
- ↑ Evangelista, Matthew A. (2005). Peace Studies: Critical Concepts in Political Science (v angleščini). Taylor & Francis. str. 96. ISBN 978-0-415-33923-0.