Hone Heke z ženo • Hinepare iz plemena Ngāti Kahungunu • Tukukino • Te Rangi Hīroa • Meri Te Tai Mangakahia • Apirana Ngata • Keisha Castle-Hughes • Winston Peters • Stephen Kearney | |
Regije z večjim številom pripadnikov | |
---|---|
![]() 663.900 (2010) [1] | |
![]() | 72.956 (2004)[2] |
![]() | 8000 (ocena)[3] |
![]() | < 3500[4] |
![]() | 1305 (2003)[5] |
Druge regije | okrog 8000 (ocena)[3] |
Jeziki | |
angleščina, maorščina | |
Religija | |
Krščanstvo, Maorska religija, nekaj muslimanov | |
Sorodne etnične skupine | |
drugi Polinezijci, Avstronezijci |
Maori (slovenska izgovorjava: Maóri; maorska izgovorjava: Māori) so avtohtono polinezijsko ljudstvo celinske Nove Zelandije (Aotearoa). Maori izvirajo iz priseljencev iz Vzhodne Polinezije, ki so prispeli na Novo Zelandijo v več valovih potovanj s kanujem med približno letoma 1320 in 1350.[6] Več stoletij v izolaciji so ti naseljenci razvili svojo značilno kulturo, katere jezik, mitologija, obrti in uprizoritvene umetnosti so se razvijali neodvisno od tistih iz drugih vzhodnopolinezijskih kultur. Nekateri zgodnji Maori so se preselili na Chathamske otoke, kjer so njihovi potomci postali druga avtohtona polinezijska etnična skupina Nove Zelandije, Moriori.
Zgodnji stiki med Maori in Evropejci, ki so se začeli v 18. stoletju, so segali od koristne trgovine do smrtonosnega nasilja; Māori so aktivno prevzeli številne tehnologije prišlekov. S podpisom pogodbe iz Waitangija leta 1840 sta kulturi sobivali eno generacijo. Naraščajoče napetosti zaradi sporne prodaje zemljišč so privedle do spopadov v 1860-ih in poznejših zaplemb zemljišč, čemur so se Maori ostro upirali. Potem ko je bila pogodba leta 1877 razglašena za pravno nično, so se bili Māori prisiljeni asimilirati v številne vidike zahodne kulture. Družbeni pretresi in epidemije vnesenih bolezni so povzročile uničujoč davek na populaciji Maorov, ki je dramatično upadla, vendar je do začetka 20. stoletja začela okrevati. Ocena iz junija 2023 kaže, da je etnično prebivalstvo Māori na Novi Zelandiji 904.100 ali 17,3 % celotnega prebivalstva.[7]
Vložena so bila prizadevanja, osredotočena na pogodbo iz Waitangija, da bi izboljšali položaj Maorov v širši novozelandski družbi in dosegli socialno pravičnost. Tradicionalna maorska kultura je doživela pomemben preporod, ki ga je dodatno okrepilo maorsko protestno gibanje, ki se je pojavilo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Vendar se nesorazmerno veliko število Maorov sooča s pomembnimi gospodarskimi in socialnimi ovirami ter imajo na splošno nižjo pričakovano življenjsko dobo in dohodke v primerjavi z drugimi novozelandskimi etničnimi skupinami. Trpijo zaradi višjih stopenj kriminala, zdravstvenih težav, zaporne kazni in nizkega izobraževalnega uspeha. Številne socialno-ekonomske pobude so bile sprožene z namenom »zapolniti vrzeli« med Maori in drugimi Novozelandci. Prav tako poteka politično in gospodarsko reševanje zgodovinskih pritožb.
Māori so druga največja etnična skupina na Novi Zelandiji, takoj za evropskimi Novozelandci (splošno znani pod maorskim imenom Pākehā). Poleg tega v Avstraliji živi več kot 170.000 Maorov. Maorski jezik do neke mere govori približno petina vseh Maorov, kar predstavlja tri odstotke celotnega prebivalstva. Maori so aktivni na vseh področjih novozelandske kulture in družbe, z neodvisno zastopanostjo na področjih, kot so mediji, politika in šport.