Mark Rutte | |
---|---|
Generalni sekretar zveze NATO | |
Trenutni nosilec naziva | |
Začetek delovanja 1. oktober 2024 | |
Namestnik | Radmila Šekerinska |
Predhodnik | Jens Stoltenberg |
Predsednik vlade Nizozemske | |
Na položaju 14. oktober 2010 – 2. julij 2024 | |
Monarh | Beatrika Nizozemska Viljem-Aleksander Nizozemski |
Namestnik | Maxime Verhagen Lodewijk Asscher Hugo de Jonge Kajsa Ollongren Carola Schouten |
Predhodnik | Jan Peter Balkenende |
Naslednik | Dick Schoof |
Osebni podatki | |
Rojstvo | 14. februar 1967[1][2][…] (57 let) Haag, Nizozemska[1][3] |
Politična stranka | Ljudska stranka za svobodo in demokracijo |
Bivališče | Catshuis |
Poklic | politik, zgodovinar, učitelj |
Verska opredelitev | protestant |
Podpis |
Mark Rutte, nizozemski politik, * 14. februar 1967, Haag, Nizozemska.
Rutte je nekdanji predsednik vlade Nizozemske in trenutni generalni sekretar zveze NATO. Po poslovni karieri, ko je delal za Unilever, je leta 2002 vstopil v politiko, ko ga je premier Jan Peter Balkenende iz Krščansko-demokratičnega apela (CDA) imenoval za državnega sekretarja. Rutte je bil nato na volitvah leta 2003 izvoljen v predstavniški dom. Leta 2004 je v drugi Balkenendejevi vladi postal državni sekretar za izobraževanje, kulturo in znanost. Po lokalnih volitvah leta 2006 je vodja stranke VVD Jozias van Aartsen napovedal svoj odstop. Rutte je na naslednjih volitvah s stranko povedel in bil izvoljen 31. maja, kmalu zatem je vlado zapustil. Nekaj tednov pozneje vodil VVD na volitvah 2006; čeprav je stranka izgubila šest sedežev, so vseeno postala druga največja opozicijska stranka.
Na volitvah leta 2010 je Rutte vodil VVD in dobil največje število oddanih glasov, zaradi česar so prvič v zgodovini stranke postali največja stranka v predstavniškem domu. Rutte je po dolgih koalicijskih pogajanjih 14. oktobra 2010 prisegel kot nizozemski premier. Bil je prvi liberalec, ki je bil imenovan za predsednika vlade v 92 letih, in tudi drugi najmlajši premier v nizozemski zgodovini.[4][5]
Zastoj pri pogajanjih o proračunu je aprila 2012 predčasno privedel do padca njegove vlade, vendar so na naslednjih volitvah VVD osvojile največje število poslanskih sedežev doslej, Rutte pa se je vrnil na premiersko mesto in vodil koalicijo med VVD in laburistično stranko. Ta vlada je postala prva, ki je od leta 1998 dočakala polni štiriletni mandat in čeprav je na volitvah leta 2017 VVD izgubila sedeže, je ostala največja stranka. Po rekordno dolgem obdobju oblikovanja je bil Rutte imenovan za vodenje nove koalicije med VVD, CDA, D66 in CU. Zaprisegel je 26. oktobra 2017.
Rutte in njegova celotna vlada sta 15. januarja 2021 ponudila odstop kot odziv na škandal v zvezi z lažnimi obtožbami nizozemskih davčnih organov o varstvu otrok.[6][7][8] Rutte je ostal na položaju do volitev leta 2021.[9][10] Na teh je stranka znova osvojila večino in po najdaljših pogajanjih v nizozemski zgodovini 15. decembra 2021 predstavila koalicijsko pogodbo s strankami D66, CDA in CU.[11] 7. julija 2023 je napovedal odstop svoje vlade, saj se njegova koalicija ni uspela dogovoriti o upravljanju vse večjih migracij.[12][13] Do 2. julija 2024 je vlada tako delovala z začasnimi pooblastili.[14] Položaj nizozemskega premierja je neprekinjeno od 10. oktobra 2010 opravljal do 2. julija 2024, ko je novi premier postal Dick Shoof. V novi vladi je sodelovala tudi Ruttejeva stranka VVD. Rutte je bil pred tem potrjen za novega generalnega sekretarja zveze NATO.[15] Mandat bo nastopil 1. oktobra 2024.[16]
Zaradi precej neoskrunjenega imena kljub vladnim aferam, so Rutteja pogosto imenovali "teflonski Mark".[17] Opisali so ga kot prilagodljivega in pragmatičnega, ki se je pripravljen prilagoditi širokemu spektru političnih frakcij, da bi lahko rešil vprašanja.[18]