Mars, kot ga vidi vesoljski teleskop Hubble | |||||||
Značilnosti tira (epoha J2000)[1] | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Povprečna oddaljenost od Sonca | 227.936.637 km 1,523 662 31 a.e. | ||||||
Obseg tira | 1.429.000,000 km 9,553 a.e. | ||||||
Izsrednost tira | 0.093 412 33 | ||||||
Prisončje | 206.644.545 km 1,381 333 46 a.e. | ||||||
Odsončje | 249.228.730 km 1,665 991 16 a.e. | ||||||
Obhodna doba | 686,9600 d (1,8808 a) | ||||||
Sinodska doba | 779,96 d (2,135 a) | ||||||
Povprečna tirna hitrost | 24,077 km/s | ||||||
Največja tirna hitrost | 26,499 km/s | ||||||
Najmanjša tirna hitrost | 21,972 km/s | ||||||
Naklon tira | 1,850 61° (5,65° glede na Sončev ekvator) | ||||||
Dolžina dvižnega vozla |
49,578 54° | ||||||
Argument prisončja |
286,462 30° | ||||||
Število satelitov | 2 | ||||||
Fizikalne značilnosti | |||||||
Premer ekvatorja | 6804,9 km (0,533 Zemljinega) | ||||||
Polarni premer | 6754,8 km (0,531 Zemljinega) | ||||||
Sploščenost | 0,007 36 | ||||||
Površina | 1448×108 km² (0,284 Zemljine) | ||||||
Prostornina | 16318×1011 km³ (0,151 Zemljinega) | ||||||
Masa | 6,4185×1023 kg (0,107 Zemljine) | ||||||
Srednja gostota | 3,934 g/cm³ | ||||||
Težnost na ekvatorju | 3,69 m/s² (0,376g) | ||||||
Ubežna hitrost | 5,027 km/s | ||||||
Vrtilna doba | 1,025 957 d (24,622 962 h) | ||||||
Vrtilna hitrost | 868,22 km/h (na ekvatorju) | ||||||
Nagib vrtilne osi | 25,19° | ||||||
Rektascenzija severnega pola |
317,681 43° (21 h 10 min 44 s) | ||||||
Deklinacija | 52,886 50° | ||||||
Albedo | 0,15 | ||||||
Temperatura na površini |
| ||||||
Pridevnik | Marsov, marsovski [2] | ||||||
Značilnosti atmosfere | |||||||
Atmosferski tlak | 0,7–0,9 kPa | ||||||
Ogljikov dioksid | 95,72 % | ||||||
Dušik | 2,7 % | ||||||
Argon | 1,6 % | ||||||
Kisik | 0,13 % | ||||||
Ogljikov monoksid | 0,07 % | ||||||
Vodna para | 0,03 % | ||||||
Dušikov oksid | 0,01 % | ||||||
Neon | 2,5 ppm | ||||||
Kripton | 300 ppb | ||||||
Ksenon | 80 ppb | ||||||
Ozon | 30 ppb | ||||||
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti. Imenuje se po rimskem bogu vojne Marsu, zaradi značilne rdeče barve, ki je posledica prisotnosti železovega oksida na njegovem površju. Zato mu pogosto rečemo “Rdeči planet”. Mars ima dve majhni luni, Fobos in Deimos.
Od poznega 20. stoletja Mars raziskujejo vesoljska plovila brez posadke in roverji. Mars velja tudi za cilj prihodnjih človeških raziskovalnih misij.