Mejna grofija Avstrija Vzhodna marka Ostarrîchi (stara visoka nemščina)
| |||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
ok. 972–1156 | |||||||||||
Status | Mejna grofija, v okviru Vojvodina Bavarska in Sveto rimsko cesarstvo | ||||||||||
Glavno mesto | Melk | ||||||||||
Skupni jeziki | avstro-bavarska nemščina, Stara visoka nemščina | ||||||||||
Religija | kalcedonsko krščanstvo (od 739 pod Škofija Freising) Rimsko katoliška cerkev (po Shizmi leta 1054) | ||||||||||
Demonim(i) | Avstrijci | ||||||||||
Vlada | Fevdalna monarhija | ||||||||||
Mejna grofija Avstrija | |||||||||||
• ok. 972–976 | Burkhard (prvi znani mejni grof) | ||||||||||
• 1141–1156 | Henrik II. (zadnji mejni grof, in prvi vojvoda) | ||||||||||
Zgodovina | |||||||||||
• ustanovitev | ok. 972 | ||||||||||
• ukinitev | 1156 | ||||||||||
|
Mejna grofija Avstrija (nemško Markgrafschaft Österreich) je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom (Wienerwald), v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija. Mejna grofija je obstajala od ok. 972 do 1156.[1][2]
Utemeljena je bila na predhodnih mejnih strukturah, ki so bile prvotno oblikovane za obrambo vzhodnih Bavarskih meja pred Avari, ki so bili premagani in pokorjeni v času vladavine Karla Velikega (leta 814). Ves čas Frankovskega obdobja je bilo območje pod upravo Vzhodnofrankovskih vladarjev, ki vladali na Bavarskem in imenovali obmejne poveljnike (grofe) v vzhodnih območjih.[3][4]
V začetku 10. stoletja so pokrajino napadli Ogri. V bitki pri Leškem polju (955) so bili poraženi in začela se je postopna nemška rekonkvista regije. Do leta 972 so bile na novo zavzete mejne regije ob reki Donavi reorganizirane v mejno grofijo, ki je postala znana kot Bavarska vzhodna marka (latinsko marcha orientalis) ali Ostarrichi ( nemško Österreich). Prvi znani mejni grof je bil Burkhard, ki se v virih omenja od leta 972.[5]
Od leta 976 so jo upravljali mejni grofje iz frankovske plemiške hiše Babenberžanov. Mejna grofija je varovala vzhodne meje Svetega rimskega cesarstva proti sosednji Ogrski. Postala je samostojna cesarska država, ko so bili avstrijski mejni grofje leta 1156 povzdignjeni v avstrijske vojvode.[6]