Microsoft .NET je ogrodje za razvijanje programske opreme, ki teče pretežno na operacijskih sistemih Microsoft Windows. Najnovejša različica je 4.8. .NET vključuje obsežno knjižnico razredov (FCL) in zagotavlja medopravilnost jezikov (vsak programski jezik lahko uporablja kodo napisano v drugih programskih jezikih skladnih s specifikacijo CLI). Programi napisani za .NET se izvajajo v programskem okolju (v nasprotju s strojnim okoljem kot pri C ali C++) (CLR), vrsti aplikacijskega virtualnega računalnika, ki je definiran v specifikaciji CLI. Izvajalsko okolje CLR zagotavlja storitve kot so varnost, upravljanje s spominom (v obliki GC) in upravljanje z izjemami, zaradi česar je koda napisana za .NET upravljano kodo.
Osnovna knjižnica (FCL) in izvajalsko okolje (CLR) skupaj tvorita ogrodje .NET. FCL zagotavlja orodja za uporabniške vmesnike, podatkovni dostop, povezljivost z bazami podatkov, kriptografske postopke, funkcije za razvoj spletnih aplikacij, numerične postopke in spletno komunikacijo. Razvijalci izdelujejo knjižnice in aplikacije s kombiniranjem lastne izvorne kode s knjižnicami ogrodja .NET in drugimi knjižnicami. Za .NET je na voljo veliko odprtokodnih in komercialnih knjižnic, katerih velik del je prenosljiv na različne platforme. Prenosljivost je vgrajena v osnovne koncepte ogrodja in čeprav originalna Microsoftova izvedba cilja na operacijski sistem Windows, alternativne izvedbe kot je Mono zagotavljajo prenosljivost na številne sodobne platforme. Ovira za prenosljivost je lahko odvisnost knjižnic od sistemskih klicev ali od knjižnic v strojnem jeziku, ki niso napisane za .NET (primer je WPF). Ogrodje .NET je med drugim namenjeno uporabi v večini novejših aplikacij za platformo Windows. Za razvoj programov so na voljo številna integrirana razvojna okolja, od katerih je najbolj razširjena uporaba okolij Visual studio in MonoDevelop.
Razvoj ogrodja .NET se je začel v obliki zaprtega komercialnega sistema, vendar je podjetje že v začetnih fazah razvoja (pred prvo objavo) delovalo tudi v smeri standardizacije. Kljub standardizaciji pomembnih delov ogrodja so različni razvijalci (predvsem tisti iz odprtokodnih skupnosti) izražali bojazni pri uporabi ogrodja za razvoj aplikacij v povezavi s patenti in določenih delov implementacij. Microsoft je zato spreminjal strategijo razvoja okolja .NET na načine, ki so bolj skladni s sodobnimi modeli razvoja programske opreme na podlagi projektov v lasti skupnosti. Poleg izdajanja dodatni patentnih obljub, ki ščitijo razvijalce pred morebitnimi patentnimi tožbami, je Microsoft v zadnjem času večje dele razvoja okolja prenesel na model, pri kateremu se uporabljajo proste odprtokodne licence in je razvoj dostopen širši skupnosti razvijalcev.
Iz okolja .NET je izšla družina platformov skladnih z .NET za razvoj mobilnih aplikacij, vljučenih naprav, alternativnih operacijskih sistemov in vtičnikov za internetne brskalnike. Zmanjšana različica ".NET Compact Framework" je dostopna za platforme Windows CE (vključno z napravami na osnovi Windows Mobile). Ogrodje .NET Micro Framework je prilagojeno sistemom z zelo omejenimi strojnimi zmogljivostmi. SilverLight je bil razvit kot vtičnik za internetne brskalnike. Mono je na voljo za številne operacijske sisteme in je med drugim prilagojeno za operacijske sisteme za pametne telefone (Android in iOS) in igralne naprave. Ogrodje .NET Core ja namenjeno razvoju aplikacij prenosljivih med različimi platformami, razvoju v oblaku in Univerzalni Windows Platformi (UWP).