Milet

Milet Μίλητος Milet
Antično grško gledališče v Miletu
Milet Geografska lokacija: Turčija
Lokacija	Balat, Didim, provinca Ajdın, Turčija
Regija	Karija
Koordinati	37°31′49″N 27°16′42″E / 37.53028°N 27.27833°E / 37.53028; 27.27833
Tip	naselje
Površina	90 ha
Zgodovina
Zgradil	minojska civilizacija (pozna mikenska civilizacija]) v mestih Luvijcev ali Karijcev[1][2][3]
Druge informacije
Javni dostop	da
Spletna stran	Miletus Archaeological Site

Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.^[3][4][5] Njegove ruševine so v bližini današnje vasi Balat v provinci Ajdin v Turčiji. Pred perzijskim vdorom v sredini 6. stoletja pred našim štetjem je bil Milet največje in najbogatejše grško mesto. ^[6][7] Po drugih virih pa je bilo mesto precej bolj skromno do peloponeške vojne (431–404 pred našim štetjem), ko je bila mestna državica Samos na otoku Samos večje in pomembnejše mesto in pristanišče v tistem času. Milet je dosegel največje bogastvo in sijaj v helenističnem obdobju (323–30 pr. n. št.) in poznejših rimskih časih.

Dokazov o prvi naselitvi ni zaradi dviga morske gladine in odlaganja usedlin reke Majander. Prvi razpoložljivi dokazi so iz neolitika. V zgodnji in srednji bronasti dobi je bilo naselje pod minojskim vplivom. Po legendi so Krečani izpodrinili avtohtone Lelege. Mesto se je preimenovalo v Milet po mestu na Kreti.

V pozni bronasti dobi v 13. stoletju pred našim štetjem je prišlo luvijsko govoreče ljudstvo iz južne osrednje Anatolije, ki so se imenovali Karijci. V istem stoletju so prišli tudi drugi Grki. Mesto se je uprlo Hetitom. Po njihovem padcu je mesto v 12. stoletju pred našim štetjem propadlo. Okoli 1000 pred našim štetjem so se priselili Jonci. Po legendi je bil ustanovitelj Nelej s Peloponeza.

Grško temno obdobje je čas jonskega naseljevanja in utrjevanja zavezništva, imenovanega Jonska zveza. Arhaično obdobje se je začelo z nenadnim in briljantnim prebliskom umetnosti in filozofije na obali Anatolije. V 6. stoletju pred našim štetjem je bil Milet mesto grških filozofskih (in znanstvenih) vrednot, ki so se začele s Talesom, nadaljevale z Anaksimandrom in Anaksimenom (znani kot miletska šola), ki sta začela razmišljati o materialnem ustroju sveta in predlagala teorijo naturalistične (v nasprotju s tradicionalnimi, nadnaravnimi) razlage za različne naravne pojave.

Milet je rojstno mesto arhitekta Hagije Sofije (in izumitelja zunanjega opornika) Izidorja iz Mileta. Tales je bil predsokratik in so ga prištevali med sedem modrih okoli 624 pred našim štetjem.

1. ↑ Alice Mouton; Ian Rutherford; Ilya Yakubovich (7. junij 2013). Luwian Identities: Culture, Language and Religion Between Anatolia and the Aegean. BRILL. str. 435–. ISBN 978-90-04-25341-4.
2. ↑ Alan M. Greaves (25. april 2002). Miletos: A History. Taylor & Francis. str. 71–. ISBN 978-0-203-99393-4. The political history of Miletos/Millawanda, as it can be reconstructed from limited sources, shows that despite having a material culture dominated by Aegean influences it was more often associated with Anatolian powers such as Arzawa and the Hittites than it was with the presumed Aegean power of Ahhijawa
3. ↑ ^{3,0 3,1} Sharon R. Steadman; Gregory McMahon; John Gregory McMahon (15. september 2011). The Oxford Handbook of Ancient Anatolia: (10,000-323 BCE). Oxford University Press. str. 369 and 608. ISBN 978-0-19-537614-2.
4. ↑ Urban world history: an economic and geographical perspective By Luc-Normand Tellier page79
5. ↑ Carlos Ramirez-Faria (1. januar 2007). Concise Encyclopeida Of World History. Atlantic Publishers & Dist. str. 305–. ISBN 978-81-269-0775-5.
6. ↑ A Short History of Greek Philosophy By John Marshall page 11
7. ↑ Ancient Greek civilization By David Sansone page 79