Monoteletstvo ali Monoteletizem [1] je kristološko učenje, ki je nastalo v 7. stoletju zaradi vmešavanja bizantinskih cesarjev v verska vprašanja. Oni so hoteli v državi vzpostaviti versko enotnost. Monofizitizem je bil sicer obsojen na Kalcedonskem vesoljnem cerkevenem zboru; to pa ni prineslo verskega miru, ki ga je cesar Justinijan hotel doseči z odlokom 543, v katerem je ukazal enostransko obsodbo t.im. Treh poglavij. Temu pa zopet ni sledil pričakovani mir, ampak novi razkoli na Zahodu ter verski prepiri na Vzhodu. Zato je bil nujen koncil, ki ga je sklical cesar brez privolitve in sodelovanja papeža, in sicer Drugi carigrajski koncil, čigar odloke je Vigilij nerad priznal, ker je krščansko enotnost še bolj omajal.