Ninhursaga

Ninhursaga 𒀭𒊩𒌆𒄯𒊕
Boginja mati, boginja plodnosti in gora in zavetnica vladarjev
Akadski valjasti pečat s podobo boginje, morda Ningursage, sedeče na prestolu in obdane s častilci (okoli 2350-2150 pr. n. št.)
Kultno središče	Eridu, Kiš
Simbol	simbol, podoben grški črki omega (Ω)
Osebne informacije
Partner	Enki
Otroci	Ninurta, Ninsar, Abu, Nintula (Nintul), Ninsutu, Ninkasi, Nanše (Nazi), Azimua, Ninti, Enšag (Enšagag)

Ninhursaga (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒄯𒊕 , nin-ḫur-saŋ, ^DNIN-ḪUR.SAG, včasih prečrkovano kot Ninkharsag,^{[1][2][3] [4][5] [6] [7] [8]} znana tudi kot Damgalnuna ali Ninmah, je bila starodavna sumerska boginja mati, boginja gora in ena od sedmih velikih sumerskih božanstev. V svojem bistvu je boginja plodnosti. Hvalnice jo opevajo kot "pravo in veliko nebeško gospo" (morda zato, ker stoji na gori), sumerske kralje pa "hrani Ninhursagino mleko". Njeni lasje so včasih upodobljeni v obliki črke omega. Boginja včasih nosi rogasto pokrivalo in oprijeto krilo, pogosto s pentljami na ramenih. Pogosto nosi kij ali palico, včasih pa jo spremlja levji mladič na povodcu. Je zavetnica več sumerskih vladarjev.

Njen soprog je bog Enlil. Njen simbol je bil podoben grški črki omega (Ω). Pojavil se je okoli leta 3500 pr. n. št. Njeno čaščenje je zamrlo okoli leta 1750 pr. n. št.

1. ↑ King, L. W., Hall, H. R. History of Egypt Chaldea, Syria, Babylonia, and Assyria in the Light of Recent Discovery. The Echo Library, 2008. str. 117.
2. ↑ Jastrow, Morris (16. februar 1898). »The Religion of Babylonia and Assyria«. Ginn – prek Google Books.
3. ↑ Van Buren, E. Douglas (16. februar 1930). Clay Figurines of Babylonia and Assyria. AMS Press. ISBN 9780404602864 – prek Google Books.
4. ↑ Possehl, Gregory L. (16. februar 1979). Ancient Cities of the Indus. Carolina Academic Press. ISBN 9780890890936 – prek Google Books.
5. ↑ Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland (16. februar 1932). »Journal of the Royal Asiatic Society of Great Britain & Ireland«. Cambridge University Press for the Royal Asiatic Society – prek Google Books.
6. ↑ Clay, Albert T. (16. julij 1997). The Origin of Biblical Traditions: Hebrew Legends in Babylonia and Israel. Book Tree. ISBN 9781585090655 – prek Google Books.
7. ↑ Budge, E. A. Wallis (1. marec 2003). Babylonian Life and History. Kessinger Publishing. ISBN 9780766147317 – prek Google Books.
8. ↑ Edwardes, Marian; Spence, Lewis (2003). Edwardes, Marian & Spence, Lewis., Dictionary of Non-Classical Mythology, str. 126, Kessinger Publishing, 2003. ISBN 9780766144538.^{[mrtva povezava]}