Ogljik | ||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Izgovarjava | IPA: [ɔɡˈljiːk] | |||||||||||||||||||||||||
Alotropi | grafit, diamant in drugi | |||||||||||||||||||||||||
Videz |
| |||||||||||||||||||||||||
Standardna atomska teža Ar, std(C) | [12,0096; 12,0116] običajno: 12,011 | |||||||||||||||||||||||||
Ogljik v periodnem sistemu | ||||||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||||||
Vrstno število (Z) | 6 | |||||||||||||||||||||||||
Skupina | skupina 14 (ogljikova skupina) | |||||||||||||||||||||||||
Perioda | perioda 2 | |||||||||||||||||||||||||
Blok | blok p | |||||||||||||||||||||||||
Razporeditev elektronov | [He] 2s2 2p2 | |||||||||||||||||||||||||
Razporeditev elektronov po lupini | 2, 4 | |||||||||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | ||||||||||||||||||||||||||
Faza snovi pri STP | trdnina | |||||||||||||||||||||||||
Sublimišče | 3642 °C | |||||||||||||||||||||||||
Gostota (blizu s.t.) | amorfen: 1,8–2,1 g/cm3[1] grafit: 2,267 g/cm3 diamant: 3,515 g/cm3 | |||||||||||||||||||||||||
Trojna točka | 4.330 °C, 10.800 kPa[2][3] | |||||||||||||||||||||||||
Talilna toplota | grafit: 117 kJ/mol | |||||||||||||||||||||||||
Toplotna kapaciteta | grafit: 8,517 J/(mol·K) diamant: 6,155 J/(mol·K) | |||||||||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | ||||||||||||||||||||||||||
Oksidacijska stanja | −4, −3, −2, −1, 0, +1,[4] +2, +3,[5] +4[6] (rahlo kisel oksid) | |||||||||||||||||||||||||
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 2,55 | |||||||||||||||||||||||||
Ionizacijske energije |
| |||||||||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | sp3: 77 pm sp2: 73 pm sp: 69 pm | |||||||||||||||||||||||||
Van der Waalsov polmer | 170 pm | |||||||||||||||||||||||||
Spektralne črte ogljika | ||||||||||||||||||||||||||
Druge lastnosti | ||||||||||||||||||||||||||
Pojavljanje v naravi | prvobitno | |||||||||||||||||||||||||
Kristalna struktura | grafit: preprosta heksagonalna (črna) | |||||||||||||||||||||||||
Kristalna struktura | diamant: diamantna kubična (brezbarvna) | |||||||||||||||||||||||||
Hitrost zvoka tanka palica | diamant: 18,350 m/s (pri 20 °C) | |||||||||||||||||||||||||
Temperaturni raztezek | diamant: 0,8 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)[7] | |||||||||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | grafit: 119–165 W/(m⋅K) diamant: 900–2300 W/(m⋅K) | |||||||||||||||||||||||||
Električna upornost | grafit: 7,837 µΩ⋅m[8] | |||||||||||||||||||||||||
Magnetna ureditev | diamagnetik[9] | |||||||||||||||||||||||||
Magnetna susceptibilnost | −5,9·10−6 (graf.) cm3/mol[10] | |||||||||||||||||||||||||
Youngov modul | diamant: 1050 GPa[7] | |||||||||||||||||||||||||
Strižni modul | diamant: 478 GPa[7] | |||||||||||||||||||||||||
Stisljivostni modul | diamant: 442 GPa[7] | |||||||||||||||||||||||||
Poissonovo razmerje | diamant: 0,1[7] | |||||||||||||||||||||||||
Mohsova trdota | grafit: 1–2 diamant: 10 | |||||||||||||||||||||||||
Številka CAS |
| |||||||||||||||||||||||||
Zgodovina | ||||||||||||||||||||||||||
Odkritje | Egipčani in Sumerci[11] (3750 pr. n. št.) | |||||||||||||||||||||||||
Kot element prepoznal | Antoine Lavoisier[12] (1789) | |||||||||||||||||||||||||
Najpomembnejši izotopi ogljika | ||||||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||||||
Ogljík (izpeljano iz oglje) je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6. Element je nekovina in tetravalenten – štirje prosti elektroni kovalentne kemične vezi. Spada v 14. skupino periodnega sistema.[13] Ogljik predstavlja le približno 0,025 odstotka zemeljske skorje.[14] Trije izotopi so prisotni v naravi, 12C in 13C sta stabilna, medtem ko je 14C radionuklid, ki razpada z razpolovno dobo približno 5.730 let.[15] Ogljik je eden redkih elementov, ki so jih poznali že v antiki.[16][17][18]
Ogljik je 15. najbolj razširjeni element v zemeljski skorji in četrti najbolj razširjeni element v vesolju po masi za vodikom, helijem in kisikom. Pogostnost ogljika, edinstvena raznolikost njegovih organskih spojin in nenavadna sposobnost tvoriti polimere pri temperaturah, ki jih pogosto najdemo na Zemlji, omogočajo temu elementu, da je osnova vsega znanega življenja. Po kisiku je drugi masni element v človeškem telesu (približno 18,5 %).[19]
Atomi ogljika se lahko med seboj vežejo na različne načine, kar ima za posledico različne alotrope ogljika. Najbolj znani alotropi so grafit, diamant, grafen in buckminsterfullereni.[20] Fizične lastnosti ogljika se zelo razlikujejo glede na alotropno obliko. Grafit je na primer neprozoren in črn, diamant pa bister in visoko prozoren. Grafit je po eni strani dovolj mehak, da na papirju zapusti sled (od tod tudi njegovo ime iz grškega glagola "γράφειν", kar pomeni »pisati«), diamant po drugi strani pa je najtrši naravni material, ki ga poznamo. Grafit je dober električni vodnik, medtem ko ima diamant nizko električno prevodnost. V normalnih pogojih imajo diamant, ogljikove nanocevke in grafen najvišjo toplotno prevodnost od vseh znanih materialov. Vsi ogljikovi alotropi so v normalnih pogojih trdne snovi, pri tem je grafit najbolj termodinamično stabilna oblika pri standardni temperaturi in tlaku. So kemično odporni in za reakcijo s kisikom zahtevajo visoko temperaturo.
Najpogostejše oksidacijsko stanje ogljika v anorganskih spojinah je +4, medtem ko +2 najdemo v ogljikovem monoksidu in karbonilnih kompleksih prehodnih kovin. Največji viri anorganskega ogljika so apnenci, dolomiti in ogljikov dioksid, vendar je velike količine najti v organskih nahajališčih premoga, šote, nafte in metanskih klatratov. Ogljik tvori veliko število spojin, več kot kateri koli drug element – opisanih je skoraj deset milijonov ogljikovih spojin,[21] kar pa je le majhen del teoretično možnih spojin v standardnih pogojih. Zaradi tega so ogljik pogosto imenovali »kralj elementov«.[22]
{{navedi splet}}
: Prezrt neznani parameter |datum-arhiva=
(pomoč); Prezrt neznani parameter |url-arhiva=
(pomoč)
{{navedi splet}}
: Prezrt neznani parameter |datum-arhiva=
(pomoč); Prezrt neznani parameter |url-arhiva=
(pomoč)